Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, ki poleg telesnih simptomov pomembno vpliva tudi na duševno zdravje obolelih. Raziskave kažejo, da več kot polovica oseb z multiplo sklerozo dosega rezultat nad kliničnim pragom za psihološko ogroženost. Najpogostejše psihološke težave vključujejo depresijo, anksioznost, kronični stres, utrujenost in kognitivne motnje, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja. Potrebe po celostni obravnavi kljub razpoložljivosti različnih oblik psihološke podpore ostajajo velike. Namen raziskave je bil z uporabo sistematičnega pregleda literature od leta 2015 do 2025 raziskati psihološko podporo pri multipli sklerozi. Cilji so bili ugotoviti najpogostejše psihološke težave pri osebah z multiplo sklerozo, raziskati najučinkovitejše oblike psihološke pomoči in preveriti dostopnost psihološke pomoči za osebe z multiplo sklerozo. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v bibliografskih bazah: PubMed, Scopus, Web of Science in PsycINFO, ki je zajemal obdobje od leta 2015 do 2025. Uporabljene so bile naslednje kombinacije ključnih iskalnih izrazov: »multipla skleroza«, »psihološke težave«, »duševno zdravje«, »psihološka podpora«, »psihoterapija«, »svetovanje«, »intervencije« in »potrebe« z Boolovimi operatorji AND in OR. Pregled je sprva zajemal 405 zadetkov, od katerih smo na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev izbrali 12 ključnih raziskav za podrobno analizo. Uporabili smo metodo vsebinske analize s tehniko kodiranja in kategoriziranje po glavnih temah. Rezultati: Analiza literature je pokazala, da se osebe z multiplo sklerozo najpogosteje spopadajo z depresijo (do 50 % bolnikov), anksioznostjo (22–40 % bolnikov), kroničnim stresom in kognitivnimi motnjami (do 65 % bolnikov). Med najučinkovitejšimi oblikami psihološke podpore so se izkazale kognitivno vedenjska terapija (srednji učinek na depresijo, g = 0,59), spletni psihološki ukrepi, programi čuječnosti in skupinska terapija. Socialna podpora družine, prijateljev in vrstnikov ter podpora specializiranih organizacij igrajo ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja. Razprava: Raziskave potrjujejo, da so najbolj učinkovite oblike psihološke podpore tiste, ki temeljijo na strukturiranih, dolgoročnih in prilagojenih terapijah. Kombinacija različnih pristopov, vključno s čuječnostjo, svetovanjem in kognitivno vedenjsko terapijo, vodi do subjektivno večje koristnosti. Multidisciplinarne obravnave z vključevanjem kliničnih psihologov, psihiatrov in specializiranih medicinskih sester kažejo največjo vrednost.
Ključne besede: multipla skleroza, psihološka podpora, depresija, kognitivno vedenjska terapija, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2025; Ogledov: 229; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Rakava obolenja tako v Sloveniji kot v svetu predstavljajo velik javnozdravstveni izziv sodobnega časa. Rak ne prizadene le telesne podobe bolnika, ampak ima velike posledice tudi na psihološkem, socialnem in duhovnem področju posameznika. Diagnoza rak je velika prelomnica v življenju, tako za bolnika samega kot za njegovo družino, saj vpliva na vsakodnevno funkcioniranje, samopodobo, odnose in posledično na kakovost življenja. Kakovost življenja je širok pojem, ki zajema posameznikovo subjektivno doživljanje telesnega zdravja, psihičnega počutja in socialnih odnosov. Kakovost življenja je pri onkoloških bolnikih pogosto okrnjena zaradi simptomov bolezni, stranskih učinkov zdravljenja, psiholoških stisk in socialne izolacije. Zato je pomembno, da zdravstvena vzgoja bolnika ni osredotočena le na zdravljenje same bolezni, ampak tudi na kakovost njegovega življenja. Pri tem ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki ob bolniku preživi večino časa, bolnika pozna najbolje in je pomembna vez med bolnikom, zdravnikom, svojci in podpornimi timi.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja, celostna obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 255; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: Diplomska naloga preučuje, kako internet stvari (IoT) prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter katere dejavnike uporabniki najmočneje upoštevajo pri sprejemanju IoT tehnologij. Teoretični del obravnava koncepte, arhitekture, protokole in varnostne vidike IoT, empirični pa temelji na kvantitativni spletni anketi (N = 72) med uporabniki v Sloveniji. Rezultati kažejo, da skoraj vsi anketiranci uporabljajo vsaj eno pametno napravo (98,6 %), vendar večina svoje poznavanje IoT ocenjuje kot nizko do srednje. Zaupanje v varnost podatkov je zmerno (65,2 %); med ključnimi motivatorji prevladujeta spremljanje zdravja in telesne pripravljenosti ter prihranek energije in stroškov. Največ zanimanja je za rešitve na področju zdravja, pametnega mesta in pametnega doma. Ugotovljen je razkorak med uporabo in razumevanjem IoT naprav. Priporočamo večjo preglednost, poudarek na zasebnosti ter izobraževanje uporabnikov.
Ključne besede: Internet stvari, kakovost življenja, pametne naprave, digitalna pismenost, kibernetska varnost, avtomatizacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 272; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: Izhodišča: Integrirana oskrba zagovarja celosten pristop k zdravju posameznika ter upošteva fizične, psihološke in socialne dejavnike. Na dokazih utemeljena praksa (EBP) omogoča sprejemanje kliničnih odločitev na podlagi zanesljivih znanstvenih dokazov. Magistrska naloga preučuje, kako implementacija EBP v programih za zdrav življenjski slog vpliva na kakovost integrirane oskrbe. Metoda: V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava med strokovnjaki, ki sodelujejo v programih za zdrav življenjski slog. Podatki so bili zbrani s prilagojenim vprašalnikom Evidence-Based Practice Questionnaire, s katerim smo ovrednotili poznavanje, odnos in uporabo EBP ter zaznane ovire pri njeni implementaciji. Rezultati: Analiza odgovorov kaže na pozitiven odnos do EBP, hkrati pa razkriva ključne ovire za praktično uporabo. Najbolj pogosto so izpostavljeni omejen dostop do znanstvenih virov, pomanjkanje ustreznega izobraževanja ter časovne omejitve pri vključevanju raziskovalnih dokazov v delo. Razprava: Izsledki poudarjajo potrebo po sistematičnih izobraževalnih programih, boljši dostopnosti do znanstvenih baz ter organizacijskih rešitvah (npr. načrtovan čas za EBP) v okviru programov za zdrav življenjski slog. Izboljšave na teh področjih lahko prispevajo k bolj učinkoviti rabi EBP in posledično k višji kakovosti integrirane oskrbe.
Ključne besede: integrirana oskrba, na dokazih utemeljena praksa, programi za zdrav življenjski slog, kakovost zdravstvene oskrbe, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2025; Ogledov: 262; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: V Sloveniji se v javnem sektorju trudijo izboljšati kakovost dela in storitev, ki jih ponujajo ljudem. Pri tem se uporablja Evropski okvir za upravljanje kakovosti, ki pomaga organizacijam, da se bolje organizirajo, poslušajo potrebe ljudi, izboljšujejo svoje procese in skrbijo za zaposlene. Namen tega je, da se javne ustanove vodijo bolj učinkovito, pregledno in odgovorno ter da so storitve čim boljše in dostopne za vse. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo, metaanalizo, opazovanje in anketiranje. Podatke smo zbirali preko spletnega vprašalnika, ki je bil poslan 71 slovenskim podjetjem iz javnega cestnega potniškega prometa. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo računalniške programske opreme in predstavili v grafični obliki. Rezultati raziskave kažejo, da je uporaba EFQM modela v javnem linijskem prevozu v Sloveniji še omejena, a tisti, ki ga uporabljajo, opažajo izboljšave, predvsem pri zmanjšanju pritožb in večji preglednosti procesov. Kljub pozitivnim vplivom na kakovost storitev in učinkovitost procesov se pojavljajo izzivi pri usklajevanju procesov, komunikaciji in vključevanju zaposlenih. Za nadaljnje izboljšave so priporočeni boljša usklajenost med prevozniki, večja vključenost uporabnikov, izboljšano usposabljanje, uporaba sodobnih tehnologij in spodbujanje trajnostnih praks. Zaključimo lahko, da je EFQM model kljub začetnim izzivom pomembno orodje za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti v javnem potniškem prometu, zato je nujno nadaljnje vlaganje v njegovo širšo implementacijo in prilagajanje specifičnim potrebam javnega sektorja.
Ključne besede: razvoj, kakovost, javni sektor, javni prevoz, efqm model
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,24 MB)