111. Model dejavnikov stresa v izobraževalni inštitucijiMagda Lužar, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Živimo v obdobju, ko se vse nenehno spreminja, pritiski so vedno večji in prisotni ter delujejo stresno. Meja dovzetnosti za stres in meja obvladljivosti stresa se od posameznika do posameznika razlikuje. Določena obremenitev po meni za nekoga izziv, pri nekom pa enaka obremenitev lahko ogroţa dobro počutje in njegovo samozavest. Na kvaliteto življenja vsakega posameznika pomembno vpliva način, kako se le - ta sooča s stresom. Stres ima negativne posledice za posameznika in inštitucijo ter sistem kot celoto, ker slabo vpliva na kakovost dela, na zdravje posameznika in posledično na "zdravje" organizacije. Zanima nas , kolikšno breme (majhno, srednje, veliko) doţivljajo v izobraţevalni inštituciji pedagoški delavci, zaradi dejavnikov tveganja, povezanih z negativnimi posledicami. Sprašujemo se , katera so najbolj obremenjujoča področja tveganja za poklicni stres pri vseh anketiranih pedagoških delavcih. V nadaljevanju nas zanima, katere negativne pojave pedagoški delavci doživljajo kot najvišje ocenjeno tveganje. Namen: V teoretičnem delu je namen naloge preučiti ugotovitve in dognanja o: stresu, dejavnikih stresa, posledicah stresa, razširjenosti stresa, spoprijemanju s stresom ter vplivu d ejavnikov na kakovost delovnega življenja. V empiričnem delu naše raziskave je namen ugotoviti področja dejavnikov tveganja za nastanek poklicnega stresa pri anketiranih pedagoških delavcih, ki delajo v izobraževalni inštituciji in poučujejo dijake in štud ente ter odrasle slušatelje različnih smeri. Da je poslovanje v izobraževalni inštituciji uspešno in kvalitetno, je v največji moţni meri odvisno od vsakega posameznega zaposlenega. Način soočanja posameznika s stresom lahko vpliva na kvaliteto njegovega ţ ivljenja. Cilj magistrske naloge je izdelati model dejavnikov tveganja za stres in seznaniti vodstvo ter zaposlene o raziskavi in rezultate ustrezno predstaviti in podati svoje mnenje. Metoda: Naloga zajema v teoretičnem delu pregled domače in tuje literature ter povzemanje tujih in domačih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika in le - te analizirali s statističnimi metodami. Uporabili smo deskriptivno statistiko, korelacijske teste in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo 17 pomembnih področij tveganj, povezanih z negativnimi posledicami stresa. Ugotavljamo, da so anketirani v 14 dejavnikih tveganja za nastanek stresa malo obremenjeni, srednjo obremenjenost doživljajo na področjih: vloga in odgovornost v organizaciji, vsebin a dela in razvoj poklicne kariere. Negativna pojava: absentizem in izgorelost doživljajo anketirani kot najvišje tveganje. Z rezultati lahko potrdimo, da anketirani stres doživljajo v manjši meri in zato kvaliteta njihovega življenja ni okrnjena . Organizacija: Rezultate raziskave lahko vodstvo uporabi v nadaljevanju kot predloge za izboljšanje situacije in pri snovanju ukrepov za zmanjšanje dejavniko v tveganja za nastanek stresa . Na podlagi modela lahko vodstvo v nadaljevanju pripravi ukrepe, ki bi zmanjšali tiste dejavnike tveganja za poklicni stres, katere pedagoški delavci doživljajo kot najbolj obremenjujoče. Družba: Menimo, da je na podlagi rezultatov izdelan model dejavnikov stresa lahko uporaben tudi v drugih organizacijah saj je stres povsod prisoten. V primeru, da bodo rezultati raziskave upoštevani v inštituciji, bo imelo to pozitiven vpliv na okolje in družbo. Neobremenjenost zaposlenih bo vidna v boljši kvaliteti življenja posameznika in uspešnosti organizacije. Originalnost: Originalnost raziskave je v opravljeni raziskavi v izobraţevalni inštituciji med 154 pedagoškimi delavci, s katero smo ugotavljali obremenjenost posameznih anketirancev , zaradi kategorij ali področji dejavnikov tveganj za poklicni stres. V omenjeni inštituciji še nismo zasledili primerljive raziskave. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni pedagoški delavci v izobraţevalni inštituciji. V nadaljevanju bi bila potrebna raziskava na področju absentizma in izgorelosti v organizaciji, glede na določeno časovno obdobje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, kakovost življenja, vsebina dela, vloga in odgovornost, razvoj kariere, absentizem, izgorelost, pedagoški delavci, izobraževalna inštitucija, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 800; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
112. Primerjava percepcije kakovosti med dijaki in učitelji na srednjih šolahMojca Gajić Bojanc, 2014 Opis: Razi skovalno vprašanje (RV): Pri raziskavi nas je zanimalo mnenje o kakovosti sred nješolskega izobraževanja dijakov in učiteljev ter ali obstajajo razlike med štirimi srednjimi šolami o dojemanju kakovosti srednješolskega izobraževanja. Namen: Namen raziskave je ugotoviti , ali se mnenja o kakovosti izobraževanja med dijaki in učitelji razlikujejo. Cilj raziskave je potrditi hipotezi in ugotoviti precepcijo, dojemanje kakovosti v šoli glede dijakov, udeležencev izobraževanja in s strani učiteljev, izvajalcev i z obraževanja. Z raziskavo želimo ugotoviti mnenje o kakovosti sred nješolskega izobraževanja dijakov in učiteljev . Narediti želimo tudi primerjavo med mnenji in ali obstajajo razlike med štirimi srednjimi šolami. Metoda: V empiričnem delu sta bila predmet ra ziskovanja dijaki in učitelji, predstavili smo srednje šole, kjer smo izvajali anketo, opisali smo vzorec raziskave, anketni vprašalnik in spremenljivke raziskovanja. Anketne vprašalnik e so izpolnili učitelji in dijaki, in sicer 89 dijakov in 79 učiteljev. Pridobljene podatke smo statistično obdelali z opisno statistiko ter Kruskal - Wallis testom in Mann - Whitney testom. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da i majo dijaki in učitelji različno percepcijo kakovosti v šolstvu. Organizacija: Šole želijo b iti kakovostne in dati dijakom znanje, ki ga potrebujejo za opravljanje svojega bodočega poklica ali podati znanje, ki ga potrebujejo pri vertikalnem izobraževanju. Družba: Pomemben je družbeni odnos do izobraževanja in znanja. Družba mora prepoznati intel ektual ni kapital in ga zadržati ter s podbuditi pri njegovem prispevku v družbi. Originalnost: Raziskava na nivoju srednjega šolstva glede percepcije kakovosti dijakov in učiteljev je bila izvedena prvič. Kakovost v šolah je bila in se še vedno uvaja s proj ekti o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti v izobraževanju, ki pa niso sistemsko urejeni. Šola je avtonomna pri kakovostnem delovanju in odgovorna za znanje dijakov. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je prostorsko omejena na JV del Slovenije. V raziskovalnem delu smo primerjali p e rcepcijo štirih srednjih šol. Raziskovanje s tega področja se lahko razširi na celotno državo in se ugotavlja kazalnik kakovosti v šolstvu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost, srednje izobraževanje, šolstvo, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 841; Prenosov: 49
Celotno besedilo (929,83 KB) |
113. |
114. |
115. |
116. |
117. |
118. |
119. |
120. |
