1. Glasbene aktivnosti v institucionalnem varstvu in njihov pomen na počutje oseb z demenco – stališča zaposlenih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaVesna Štumberger Kukovec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi pospešenega staranja se družba sooča z vedno večjim številom obolelih oseb z demenco. Demenca je bolezen, ki povzroča različne težave, kot so spremembe v kogniciji, socialne in čustvene težave, ki precej vplivajo na življenje oseb z demenco. Z diplomskim delom se poglabljamo v raziskovanje vpliva glasbene terapije in glasbenih aktivnosti na kakovost življena oseb z demenco. Metode: V okviru te raziskave smo uporabili kvalitativni pristop, kjer smo z uporabo polstrukturiranih desetih intervjujih, ki smo jih opravili z zaposlenimi v Domu upokojencev Ptuj, pridobili pomembne vpoglede v njihova stališča in izkušnje o glasbenih aktivnosti v institucionalnem varstvu, pri delu z osebami z demenco. Podatke smo analizirali z induktivnim pristopom, pri čemer smo oblikovali triindvajset kod in jih razvrstili v pet kategorij. Tako smo izpostavili ključne teme in jih povezali z vplivom glasbenih intervencij. Rezultati: Kvalitativna analiza mnenj zaposlenih v Domu upokojencev Ptuj je pokazala, da le-ti menijo, da uporaba glasbenih aktivnosti pri delu z osebami z demenco prinaša številne pozitivne učinke. Zaposleni so poročali o izboljšanju razpoloženja, kognitivnih sposobnosti, komunikacije, socialnih interakcij; osebe z demenco so na ta način tudi lažje izrazile svoja čustva. Z uporabo glasbe se je izboljšalo tudi počutje zaposlenih. Razprava in zaključek: Glasba je izpostavljena kot eden izmed pomembnejših nefarmakoloških pristopov pri delu z osebami z demenco v institucionalnem varstvu. Aktivno vključevanje zaposlenih in redna uporaba glasbenih aktivnosti pri delu z osebami z demenco ter ustrezna izobraževanja na tem področju sta ključna za učinkovito rabo le-teh. Ugotovitve kažejo, da lahko z uporabo novih metod, kot je glasbena terapija, še dodatno prispevamo k izboljšanju življenja oseb z demenco.
Ključne besede: demenca, glasbene aktivnosti, glasbena terapija, institucionalno varstvo, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (5,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv intenzivne faze kompleksne dekongestivne terapije na limfedem, povzročen zaradi ponavljajočega erizipela : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNataša Amon, 2024, diplomsko delo Opis: Limfedem je kronično stanje, za katerega je značilno otekanje enega ali več predelov telesa. Kompleksna dekongestivna terapija (KDT) trenutno velja za najučinkovitejšo terapijo, ki zmanjša obseg in volumen limfedema ter izboljša negativne posledice tega obolenja. Namen našega diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv intenzivne faze KDT in dolgoročnost tega vpliva na limfedem, ki je nastal po večkratnem prebolelem erizipelu. Metode: Na podlagi modela triangulacije s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod smo izvedli študijo primera. V kvantitativnem delu smo preko izmerjenega volumna obeh spodnjih okončin izračunali PEV (percent of excess volume) in PREV (percent reduction of excess volume). Za ugotavljanje vpliva limfedema na z zdravjem povezano kakovost življenja smo uporabili vprašalnik LYMQOL (Lymphoedema Quality of Life Questionnaire). Za kvalitativni del smo vključili polstrukturirani intervju, preko katerega smo pridobili subjektivno oceno preiskovanke glede vpliva limfedema na njeno vsakodnevno funkcioniranje in o njenem doživljanju intenzivne faze KDT. Rezultati: Pridobljeni rezultati so potrdili uspešnost intenzivne faze KDT, saj se je v obdobju dveh let PEV zmanjšal za 8,5% in PREV za 48,94%. Na podlagi pridobljenih podatkov preko vprašalnika LYMQOL ugotavljamo izboljšanje z zdravjem povezane kakovosti življenja, in sicer na področju dnevnega funkcioniranja za 37 %, telesne podobe oz. videza za 36 %, simptomov 41 % in razpoloženja za 40 %. Razprava: Z našim raziskovalnim delom smo ugotovili, da ima intenzivna faza KDT in aktivno sodelovanje pacientke pozitiven vpliv na stanje limfedema in na z zdravjem povezano kakovost življenja naše pacientke.
Ključne besede: limfedem, erizipel, intenzivna faza kompleksne dekongestivne terapije, z zdravjem povezana kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2025; Ogledov: 280; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,87 MB) |
3. Vpliv depresije na življenje mladostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKristina Beriša, 2024, diplomsko delo Opis: Namen: depresija je kompleksna duševna motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo doživljanje in delovanje. Pogosto je povezana z negativnimi mislimi, občutkom brezupa in pomanjkanjem energije. Mnogi jo zamenjujejo s prehodno žalostjo, vendar depresija predstavlja daljše obdobje čustvene stiske, ki zahteva posebno pozornost in zdravljenje. Pri mladostnikih je depresija še posebej zaskrbljujoča, saj vpliva na njihov socialni razvoj, šolski uspeh in splošno kakovost življenja. Pravočasno prepoznavanje težav in ustrezna pomoč lahko bistveno izboljšata življenje mladih, saj tako čustvena kot socialna podpora igrata ključno vlogo pri premagovanju depresije. Metodologija: s pomočjo vprašalnikov med dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor smo raziskovali njihovo poznavanje depresije, kako jo doživljajo ter kakšen vpliv ima na njihovo vsakdanje življenje. Prav tako smo preverjali, ali mladostniki poiščejo pomoč in kako se spoprijemajo s simptomi depresije. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se mladostniki vse pogosteje soočajo s simptomi depresije, ki močno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Najpogosteje depresija vpliva na njihovo socialno življenje, medosebne odnose in šolski uspeh. Večina mladostnikov je poročala, da depresija zmanjša njihovo motivacijo in povečuje občutek osamljenosti. Prav tako so mnogi mladostniki priznali, da zaradi depresije težje vzpostavljajo in ohranjajo odnose z vrstniki. Večina udeležencev raziskave je potrdila, da je pravočasna pomoč in podpora ključnega pomena za izboljšanje njihovega počutja. Diskusija in zaključek: depresija močno vpliva na kakovost življenja mladostnikov. Pravočasna pomoč in ustrezna podpora sta ključnega pomena za boljše soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Potrebno je povečati ozaveščenost o depresiji med mladimi in vzpostaviti učinkovite podporne sisteme.
Ključne besede: depresija, mladostniki, kakovost življenja, duševno zdravje, socialni odnosi, šolski uspeh
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2024; Ogledov: 317; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,98 MB) |
4. KAKOVOST ŽIVLJENJA PO PREBOLELEM RAKU V OTROŠTVULoti Podlipnik, 2024, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali dolgoročne posledice prebolelega raka v otroštvu na kakovost življenja v odrasli dobi. V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja otroškega raka bistveno izboljšale, kar je privedlo do povečanja števila preživelih. Kljub temu, so nekatere študije ugotovile, da preživeli pogosto doživljajo različne težave, ki lahko vplivajo na njihovo kakovost življenja.
Cilj raziskave je bil raziskati, kako preživeli ocenjujejo svojo kakovost življenja in kako je sama bolezen vplivala na njihovo psihično in fizično zdravje v odrasi dobi. V raziskavi smo se osredotočili na identifikacijo posledic bolezni in zdravljenja na različnih področjih, kot so kronične bolečine, psihološke težave in socialna vključenost. Poleg tega smo želeli razumeti, kako na svojo bolezen gledajo preživeli in kakšen je njihov pogled na življenje. Z uporabo kvalitativne metode raziskovanja smo prepoznali ključne teme, kot so strah pred recidivom bolezni, fizične omejitve, težave z plodnostjo. S pomočjo raziskave smo želeli prispevati k boljšemu razumevanju posledic, ki jih pusti rak v otroštvu na posameznikov razvoj in kakovost življenja v odrasli dobi in kako te posledice zahtevajo dolgoročno celovito podporo posamezniku.
Ključne besede: rak v otroštvu, kakovost življenja, posledice raka
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 401; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1023,57 KB) |
5. |
6. Fizioterapevtska obravnava pacienta po rekonstrukciji sprednje križne veziNadin Zubović, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo dolgoročne funkcionalne kakovosti življenja pacientov in fizioterapevtski obravnavi po uspešno zaključeni rekonstrukciji sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL). Cilj naloge je bil raziskati, kako učinkovita je rehabilitacija po rekonstrukciji ACL ter ali obstajajo razlike med spoloma v izidih rehabilitacije. Izpostavljeni sta bili dve osnovni hipotezi. Prva hipoteza je trdila, da fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Druga hipoteza pa je predvidevala, da je rehabilitacija po operaciji sprednje križne vezi bolj uspešna pri moških kot pri ženskah. Za diplomsko nalogo so bili analizirani rezultati desetih študij, pri čemer je bila kakovost literature ocenjena kot odlična. Rezultati raziskav so potrdili prvo hipotezo, saj je učinkovita fizioterapevtska obravnava pomembno vplivala na celovito okrevanje in visoko kakovost življenja po rekonstrukciji ACL. Poleg tega so raziskave pokazale, da so moški v nekaterih primerih dosegali boljše rezultate v rehabilitaciji v primerjavi z ženskami, kar je le delno potrdilo našo drugo hipotezo. Aktivno sodelovanje pacientov v rehabilitaciji je igralo ključno vlogo za dosego optimalnih rezultatov, ki so se kazali v izboljšani kakovosti življenja in sposobnosti za športne aktivnosti. Časovni okvir rehabilitacije je predstavljal izziv, vendar se je pokazalo, da pacienti v različnih časovnih obdobjih po operaciji dosegajo dobre rezultate. Kljub pozitivnim ugotovitvam so se pojavili izzivi, zlasti v povezavi s sočasnimi kirurškimi posegi, ki lahko negativno vplivajo na kakovost življenja več kot 10 let po rekonstrukciji ACL. Razmišljanje o integraciji sodobnih tehnologij v rehabilitacijske programe se kaže kot potencialno orodje za optimizacijo procesa okrevanja. Sklepi raziskave poudarjajo ključno vlogo fizioterapevtske obravnave pri izboljšanju funkcionalnosti po rekonstrukciji ACL. Razlike med spoloma zahtevajo prilagojene rehabilitacijske pristope, medtem ko individualiziran pristop ostaja ključen za obvladovanje izzivov in izboljšanje dolgoročnih rezultatov.
Ključne besede: Funkcionalna kakovost življenja, sprednja križna vez, rekonstrukcija in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 1141; Prenosov: 60
Celotno besedilo (618,55 KB) |
7. Vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijoMateja Rožmanc, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je kronična nevrološka bolezen, za katero je značilno pojavljanje epileptičnih napadov. Bolezen lahko prizadene vse staroste skupine, vendar je najpogostejša v otroštvu in kasneje v starosti. Že v preteklosti je veljala za nekaj posebnega, drugačnega, zato so se ljudje oseb z epilepsijo bali in se jih izogibali, jih stigmatizirali. Stigma in diskriminatorno ravnanje sta prisotna še vedno, predvsem zaradi strahu in neznanja ter neinformiranosti ljudi.
Epilepsijo danes s podporo slikovne diagnostike zdravimo na različne načine, odvisno od vrste bolezni, pogostosti napadov in vzroka. Kot zdravljenje se je za zelo uspešno izkazalo tudi operativno zdravljenje, saj se pojav epileptičnih napadov lahko toliko zmanjša, da osebe z epilepsijo teh nimajo več, s tem pa se jim izboljša tudi kakovost življenja. Zaživijo lahko skoraj normalno življenje.
Kot podpora osebam z epilepsijo pri nas in po svetu delujejo različna društva in združenja, ki skrbijo za redna izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnjakov na področju epileptologije ter organizirajo predavanja, srečanja ter strokovno pomoč tudi obolelim, njihovim svojcem in ostalim laikom. Veliko vlogo pri procesu zdravljenja in pri kakovosti življenja ima tudi sodelovanje strokovnega osebja z osebami z epilepsijo. Pomembno je, da se vzpostavi vez zaupanja, saj je zdravljenje le tako lahko uspešno.
Namen in cilji: Namen raziskave je bil raziskati, kakšen je vpliv stigme na kakovost življenja oseb
z epilepsijo in koliko se je to spremenilo po operativnem zdravljenju epilepsije.
Cilji raziskave so bili:
• pregledati literaturo, ki vključuje stigmo med osebami z epilepsijo, operativno zdravljenje
epilepsije,
• ugotoviti prisotnost stigme pri osebah z epilepsijo,
• ugotoviti vpliv epilepsije na kakovost življenja oseb z epilepsijo,
• ugotoviti, koliko se je stigma zmanjšala oziroma spremenila po operativnem zdravljenju,
• ugotoviti, v kolikšni meri se je kakovost življenja po operaciji izboljšala,
• ugotoviti, na kakšen način bi lahko zmanjšali vpliv stigme in diskriminatorno ravnanje družbe
do oseb z epilepsijo
Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z osebami z epilepsijo ter z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom domače in tuje literature iz baz podatkov Cobiss, dLib, PubMed, Scholar, Science Direct in Cinahl. Kot instrument za raziskavo smo uporabili predlogo za polstrukturirani intervju. Intervjuje smo izvedli s pacienti in diplomiranimi medicinskimi
sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Izvedli smo 13 intervjujev, 10 s pacienti in 3 z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Intervjuji so bili izvedeni ločeno za paciente in diplomirane medicinske sestre / diplomirane zdravstvenike. Predlogo je sestavljalo 10 vprašanj, ki so se nanašala na stigmo in kakovost življenja pri osebah z epilepsijo. Raziskava je potekala med septembrom in decembrom 2023.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 13 intervjuvancev (7 žensk in 6 moških). Najmlajša sta bila stara 35 let, najstarejši pa 67 let (v povprečju 46 let). Vsi intervjuvanci imajo različno izobrazbo. Večina intervjuvancev se je počutila stigmatizirane, sploh zaradi značilnih epileptičnih napadov, zato so se izogibali stikom z ljudmi, pa tudi kakovost življenja je bila slabša. Za zelo uspešno se je pri intervjuvanih pacientih izkazalo operativno zdravljenje, saj se je število epileptičnih napadov po operaciji zelo zmanjšalo in s tem izboljšala kakovost življenja.
Razprava: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da stigma zelo vpliva na kakovost življenja oseb z epilepsijo. Iz rezultatov raziskave izhaja, da intervjuvanci vidijo problem v neznanju in neinformiranosti javnosti glede epilepsije. Priložnost za izboljšanje vidijo v dodatnem izobraževanju in informiranosti javnosti. Predlagajo kakšne informativne oddaje v medijih, predavanja že v osnovni šoli in organiziranje dogodkov na temo epilepsije.
Ključne besede: epilepsija, epileptični napadi, stigma, diskriminacija, predsodki, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 1296; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,86 MB) |
8. |
9. Pomen fizioterapevtske obravnave za ohranjanje kakovosti življenja pacientov z amiotrofično lateralno sklerozoTina Bahar, 2023, diplomsko delo Opis: Amiotrofična lateralna skleroza je nevrodegenerativna, progresivna, neozdravljiva in smrtna bolezen. V ospredju obravnave pacientov je reševanje težav motenj dihanja, gibanja, hranjenja, govora in požiranja. V multidisciplinarnem zdravstvenem timu ima fizioterapija ključno vlogo pri celostnem zdravljenju pacientov z ALS. Fizioterapevtska obravnava vpliva na funkcionalni status pacienta, bolečino in gibljivost pacienta z ALS in preko tega na kakovost njegovega življenja. Izbor vaj obsega: raztezne vaje, vaje za izboljšanje gibljivosti in mobilizacijo sklepov, vaje za ravnotežje, vaje za moč neprizadetih mišic, vaje za moč prizadetih mišic ter aerobno aktivnost. Kombinirani program aerobne vadbe, vaj za moč in standardne rehabilitacije ima največji vpliv na izboljšanje kakovosti življenja in zmanjšanje utrujenosti pri pacientih z ALS. Vse oblike vadbe so za paciente varne, če se izvajajo prilagojeno stanju, z vsemi previdnostnimi ukrepi in preventivo padcev. Terapevtska telesna vadba pripomore k upočasnitvi propadanja mišic in funkcionalnosti pacientov z ALS in jim tako olajša opravljanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti, četudi ne podaljša preživetja. Vaje inspiratornih in ekspiratornih mišic vodijo v izboljšanje funkcije respiratornih mišic, a kljub kljub temu preživetja pacientov ne podaljšajo, izboljša se kakovost življenja do konca bolezni. Zaenkrat veljavna priporočila za vadbo pacientov z ALS so: 20 do 60 minut aerobne aktivnosti, 3 do 5 dni v tednu, z intenziteto 40 do 85 odstotkov maksimalne srčne frekvence. Vaje za moč naj pacienti izvajajo dvakrat tedensko, zmerne intenzitete. Visoko intenzivni trening priporočila odsvetujejo.
Pacienti z ALS so deležni različne podporne terapije. NIV najbolj pripomore k podaljšanju preživetja in večji kakovosti življenja. Zdravljenje sialoreje z botulinskim toksinom izboljša kakovost življenja pacientov z ALS. Hranjenje po gastrostomi izboljša tako preživetje kot kakovost življenja. Izjemnega pomena je uvedba nadomestne komunikacije. Zdravljenje psiholoških težav, anksioznosti in depresije s pomočjo VKT, psihoterapije in zdravil močno izboljšajo kakovost življenja pacientov z ALS.
Kakovost življenja pacienta z ALS je povezana z individualnim dojemanjem samega sebe, le to pa je kljub različnim oblikam pomoči slabo, zaradi same narave in napredovanja bolezni.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, fizioterapevtska obravnava, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2023; Ogledov: 1493; Prenosov: 97
Celotno besedilo (547,06 KB) |
10. Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV Radovljica : diplomska nalogaAlja Žibret Božič, 2022, diplomsko delo Opis: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine.
V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Ključne besede: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1225; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,43 MB) |
