11. Karierni načrt kot gradnik osebne odličnostiMarija Turnšek Mikačić, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V 21. stoletju se je povpraševanje na trgu dela usmerilo od tistih, ki imajo znanje in izkušnje k tistim, ki se nenehno učijo. Varnost delovnega mesta p ostaja vedno manj pomembna in jo nadomešča cilj: zaposljivost . V raziskavi je opisan potencial osebnega kariernega načrta. Za uresničitev potenciala nove kariere posameznik razvija nove pristojnosti za upravljanje sebe in kariere. Namen: Namen raziskave je spoznati učinek izobraževanja o kariernem načrtu, ki bo kvantitativno in kvalitativno empirično preverjen. Izobraževanje o osebnem kariernem načrtu (neodvisna spremenljivka) je osnovano na lastnem modelu, pri katerem smo testirali odnos udeležencev do k ariere, porast njihove samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti (odvisne spremenljivke). Z družuje zasnove in uporabo čustvenih, intelektualnih in socialnih virov posameznika. Kot cilj raziskave smo izmerili dejavnike, ki vplivajo na občutek osebne odlič nosti udeležencev izobraževanja in izdelave kariernega načrta v primerjavi s tistimi, ki se niso karierno izobraževali. Metoda: Opravili smo empirično kvantitativno in kvalitativno analizo rezultatov kariernega izobraževanja. Pri kvalitativni analizi je b ilo e mpirično gradivo , zbrano v obliki petih skupin esejev, ki so jih napisali udeleženci izobraževanja . Kvalitativna raziskava je študija analize 20 esejev. Imeli smo 5 fokusnih skupin po štiri osebe. Postavili smo paradigmatski model in oblikovali končno teorijo. Pri kvantitativni analizi smo z vprašalnikom zbrali podatke na vzorcu 272 udeležencev izobraževanja in vzorcu 273 neudeležencev izobraževanja. Testirali smo veljavnost in zanesljivost vprašalnika ter njegovo interno konsistentnost. Za analizo pos ameznih trditev smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno porazdelitvijo. Z bivariantno analizo smo v korelacijski matriki testirali linearno povezanost posameznih parov spremenljivk. Spearmanov koeficient korelacije % je za vsak par pokaz al, ali med njima obstaja povezanost. Pri preverjanju razlik med obema skupinama smo uporabili t - test za neodvisne vzorce. S faktorsko analizo smo ugotavljali, ali se zveze med opazovanimi spremenljivkami (ali kazalniki) lahko pojasnijo z manjšim številom posredno opazovanih spremenljivk ali kazalnikov. Primernost podatkov za faktorsko analizo smo preverili s Kaiser - Meyer - Olkinovim testom ( KMO ) in Bartlettovim testom . Rezultati: Skupina udeležencev izobraževanja ima višje vrednosti M = od 3, 55 do 4, 53 pri kazalnikih vseh treh odvisnih spremenljivk v primerjavi s skupino neudeležencev izobraževanja M = od 2, 29 do 3,38 . Bivariantna analiza kaže pri udeležencih izobraževanja na sredn je močno pozitivno povezanost med odnosom do kariere in samopodobo (Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,465), srednje močno povezanost med odnosom do kariere in zaznavanjem osebne odličnosti (Spearmanov korelacijski koeficient % je 0,340) in zelo moč no pozitivno povezanost med samopodobo in zaznavanjem osebne odličnosti ( Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,65) . S t - testom smo preverjali, če se aritmetičn e sredin e M obeh skupin za vse tri spremenljivke med seboj statistično pomembno razlikujeta : Pri udeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M > 4,03. Pri neudeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M < 2, 8 4 . Na osnovi rezultatov lahko potrdimo vse tri hipoteze, ki smo jih postavili na začetku razi skave. Organizacija: Ugotovitve raziskave bodo uporabne v kariernem menedžmentu kot procesu planiranja in pri oblikovanju napredovanja posameznikov znotraj organizacije v skladu s potrebami organizacije in željami, možnostmi, znanjem, spretnostmi ter spos obnostmi posameznika. Družba: Ljudje, ki bodo izdelali osebni karierni načrt , bodo v večji meri sposobni skrbeti za svojo zaposljivost. Ugotovitve disertacije bodo praktično uporabne tudi za lažje zaposlovanje v primeru brezposelnosti . S kariernim izobra ževanjem ter izdelavo kariernega in poslovnega načrta bodo brezposelni hitreje na šli ustrezno obliko dela s samozaposlitvijo . Na drugi strani pa pomaga zaposlenim, da se izognejo kariernemu prelomu , ki vodi v brezposelnost in ga nadomestijo z načrtovanim k ariernim prehodom , ki ponuja različne vzorce karier. Originalnost: Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti zgrajen na podlagi modela kariernega izobraževanja z vgrajenimi elementi nevrolingvističnega programiranja, potrjenimi v okviru najnovejših raz iskav nevroznanosti, predstavlja novost in še ne dovolj raziskano področje. Raziskava predstavlja izvirni prispevek in daje nova spoznanja, temelječa na rezultatih raziskav, ki opozarjajo na nove paradigme razumevanja kariere in pomena njenega načrtovanja kot motiva odličnosti. Za karierno načrtovanje smo za razvoj in dosego osebne odličnosti uporabili nevrolingvistično programiranje, ki se je izkazalo kot učinkovito orodje. Udeleženci izobraževanja so prevzeli nadzor nad svojim življenjem, pridobili visok o stopnjo samozaupanja in samozavesti ter zaznali svojo osebno odličnost. Omejitve raziskave: V raziskavi smo se omejili na raziskovanje vpliva kariernega izobraževanja na odnos do kariere, porast samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti udeležencev in neudeležencev konkretnega izobraževanja. Nismo raziskovali razvoja njihove prihodnje kariere. Prav tako nismo raziskovali poslovne uspešnosti izobraževancev po zaključku izobraževanja. Nadaljnje raziskovanje: Potencialnim raziskovalcem podajamo predlog e nadaljnjega raziskovanja na tem področju: Spremljanje razvoja prihodnje kariere udeležencev kariernega izobraževanja z metodo kvalitativne analize. Modeliranje njihovega ravnanja z orodji nevrolingvističnega programiranja bi pokazalo vrsto veščin, na kat erih je lahko osnovan sistem kariernega izobraževanja zaposlenih na vseh nivojih v podjetjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, kariera, načrtovanje, odličnost, prelom, zaposljivost, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1445; Prenosov: 99
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
12. Vpliv kariere na zasebno življenjeZdenka Pešut, 2012 Opis: Izbira med kariero ali zasebnim življenjem dandanes ni več aktualna. Vsak, ki se odloči za
uspešno kariero, se mora soočiti predvsem z usklajevanjem obeh sfer življenja in se truditi za
čim uspešnejše izvajanje le-tega. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv kariere na
zasebno življenje vodstvenih in vodilnih delavcev – menedžerjev in menedžerk, zaposlenih v
zasebnem sektorju, in njihovo usklajevanje obeh področij. S kvalitativno raziskavo smo na
podlagi delno strukturiranih intervjujev z izbranimi sogovorniki obeh spolov, pridobili
odgovore na vprašanja, zastavljena v prvem delu naloge. Predvsem nas je zanimalo njihovo
delo, vpliv kariere na zasebno in družinsko življenje, stres na delovnem mestu, s katerim se
soočajo vsakodnevno in kako izkoristijo svoj individualni prosti čas. Pridobili smo odgovore
o usklajevanju njihovega poklicnega in zasebnega življenja, o težavah in ovirah, ki se pri tem
pojavljajo ter o rešitvah, ki bi po njihovem mnenju pripomogle k uspešnejšemu usklajevanju
obeh področij, s katerim trenutno niso povsem zadovoljni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družinsko življenje, individualni prosti čas, kariera, menedžer, stres, usklajevanje, zasebno življenje
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 976; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,42 MB) |
13. Položaj mladih na trgu dela v Goriških BrdihKristina Brašnić, 2013 Opis: Vstop mladih na trg dela je ključna faza prehoda iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti.
Mladi se v današnjih časih srečujejo z veliko težavami, ki se dotikajo vstopa na trg dela in
ustvarjanja kariere. Iz tega izhaja naše področje raziskovanja. V diplomski nalogi smo
obravnavali naslednja področja: trg dela mladih, brezposelnost mladih, možnosti razvoja
kariere mladih iz Goriških brdin dejavnike, ki vplivajo na razvoj kariere.
Ker so nas zanimala tako teoretična znanja s področja trga dela, brezposelnosti in kariere
mladih v Sloveniji kot tudi konkreten primer mladih iz Goriškihbrd, smo diplomsko nalogo
razdelili na več delov. V prvem delu smo se seznanili s teoretičnimi dejstvi pri obravnavi
ključnih pojmov diplomske naloge. Obravnavali smo tako trg dela, brezposelnost mladih na
trgu dela in kariero. Najprej smo splošno obrazložili trg dela, priložnosti in tveganja na trgu
dela, delovanje trga dela, opisali smo trg dela v Sloveniji ter položaj mladih na trgu dela. V
naslednjem koraku smo definirali pojem brezposelnosti in opisali splošno stanje
brezposelnosti v Sloveniji ter stanje mladih na področju brezposelnosti v Sloveniji. Kot zadnje
smo obravnavali pojem kariere, opisali njen postopek razvijanja in načrtovanja. V
empiričnem delu naloge smo ugotavljali splošno oceno mladih iz Goriških brd glede
njihovega položaja na trgu dela RS,njihovo presojo o kariernih možnostih na trgu dela v RS
in njihovo oceno o vplivu izobrazbe, delovnih izkušenj in kraja bivanja na razvoj njihove
karierne poti. Uporabljali smo strukturirane intervjuje, ki smo jih opravili med osmimi
mladimi iz Goriških brd.
Rezultati, pridobljeni z intervjuji, so nam pokazali, da je splošna ocena mladih glede
njihovega položaja na trgu dela zelo negativna, kljub temu pa vidijo neko možnost
napredovanja in ustvarjanja kariere.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, Goriška brda, trg dela, brezposelnost, kariera
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1165; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,01 MB) |
14. Sindrom izgorelosti pri sodobni ženskiChristian Volčanšek, 2020 Opis: V sodobni družbi je težko spregledati številne boje za enakopravnost. V tem diplomskem
delu smo pozornost posvetili tistemu, ki morda traja najdlje od vseh – boju za žensko
enakopravnost. Čeprav imamo občutek, da je to cilj, ki smo ga že dosegli, pa sodobno žensko
v današnji družbi čakajo popolnoma novi izzivi in eden izmed njih je tudi sindrom
izgorelosti. Tema diplomske naloge obravnava vlogo sodobne ženske in išče korelacijo z
naraščajočim številom sindroma izgorelosti med njimi. V ta namen smo uporabili
kvantitativno metodo raziskave in izvedli raziskovalno anketo. Pridobili smo mnenja
številnih sodobnih žensk, ki so odgovarjale na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je
sodobna ženska res bolj dovzetna, da se sreča s sindromom izgorelosti od moškega? Kakšno
je breme dvojne vloge junaške mame in uspešne karieristke? Lahko materinstvo poleg vse
lepote predstavlja tudi ogromno breme? Ugotovili smo, kako močno na sodobno žensko
vplivajo družbena pričakovanja in koliko njihova lastna. Dobili smo odgovore, kdo sestavlja
podporno okolje sodobne ženske in ali je razlog za naraščajoč sindrom izgorelosti nepodpora
parnerjev. Predelali smo literaturo, ki obdeluje področje enakosti med spoloma, in prišli do
ugotovitev, ali so razlike med moškim in žensko prirojene ali privzgojene. Pomemben
rezultat je bil tudi odziv na vprašanje, če imajo ženske res manj možnosti za uspeh v
poslovnem svetu od moških.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izgorelost, ženske, stres, materinstvo, kariera, družina, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,91 MB) |
15. |
16. |
17. |
18. |
19. Analiza napredovanj učiteljev v nazive v Srednji šoli JesenicePetra Teraž, 2023 Opis: Temelj vsake organizacije so ljudje in njihova sposobnost, ustvarjalnost, znanje in veščine, ki se kažejo v njihovih storitvah. Napredovanje je zelo pomemben dejavnik poklicnega in osebnostnega razvoja posameznika. Pravičen in dober sistem je zato še kako pomemben za učitelja, ki mora imeti dovolj možnosti, da lahko kot posameznik razvije svoje potenciale in jih nadgrajuje. Napredovanja se morajo odražati v delu, pomeniti morajo spodbudo za še boljše, ustvarjalnejše delo. Vendar praksa včasih pokaže drugačne rezultate od pričakovanih. Za celotno družbo je pomembno, kako bodo učitelji razvijali ne le svojo osebno, temveč tudi poklicno identiteto. Kako bodo skrbeli za svoj karierni razvoj in kakšen pomen temu daje njihovo strokovno okolje. Sodobni učitelj mora imeti vrsto kompetenc, med drugim tudi globalno razsežnost, pozitiven odnos do kulturne in narodnostne pestrosti, mobilnost, obvladovanje komunikacijske tehnologije in poznavanje ter uporabo številnih novih informacij. Pri analizi smo ugotovili, da je napredovanje v naziv motivator za boljše delo. Učitelji z višjim nazivom opravljajo svoje delo bolj kakovostno, saj so s svojim dodatnim usposabljanjem in izpopolnjevanjem ter strokovnim delom pridobili dodatne kompetence za delo. Napredovanje v nazive nam pokaže, da je tako kot poklicni tudi osebni razvoj izrazitejši z višjim napredovanjem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: učitelj, kariera, napredovanje v naziv, poklicni razvoj učitelja, osebni razvoj učitelja
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 480; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,11 MB) |
20. Potreba po psihosocialni obravnavi atletov v pionirskih in mladinskih kategorijahTina Fratina Žagar, 2023 Opis: V mnogih raziskavah se izpostavlja pomembnost celostne obravnave športnikov, saj je le-ta izredno kompleksna. Priprava športnika zajema fizično, tehnično in nazadnje tudi psihološko pripravo. Potrebo po psihosocialni obravnavi športnika v pionirskih in mladinskih kategorijah smo želeli v tej magistrski nalogi prepoznati kot ključni element razvoja posameznika, in sicer ne le kot športnika, ki potrebuje interdisciplinarno obravnavo, temveč kot osebo, ki se razvija in osebnostno raste. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo strokovne literature, člankov, publikacij in drugih virov opisali pomembnost športa za otroke – mladostnike. Čustva smo opredelili glede na njihov vpliv. Dotaknili smo se psihološkega razvoja otrok in zahtev športa ter odkrivali značilnosti dvojne kariere med mladimi športniki. V osrednjem delu smo spoznavali tekmovalni režim v Sloveniji in Italiji ter pomen vseh akterjev na športnikovi poti. V zadnjem delu pa smo se dotaknili športnikove kognicije, kjer smo predstavili trenutno situacijo psihosocialne pomoči mladim športnikom v Sloveniji.
V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate kvantitativne raziskave. Opravili smo jo na vzorcu 115 mladih športnikov, starih 12-19 let, ki so izpolnili anketni vprašalnik, usmerjen v prepoznavanje športnikovega zavedanja negativnih čustev ter prepoznavanje potreb po psihosocialni obravnavi. V tem delu smo predstavili tudi rezultate kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili na vzorcu sedmih pionirskih športnikov s pomočjo izvajanja petih individualnih srečanj. Na podlagi individualnih srečanj so športniki podali svoj pogled na to izkušnjo.
Rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, v veliki meri potrjujejo potrebo po psihosocialni obravnavi športnikov kot preventiva pred nastankom duševnih stisk.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: celostna obravnava, psihološko priprava, psihosocialna obravnava, pionirske in mladinske kategorije, razvoja posameznika, interdisciplinarna obravnava, športnik, pomembnost športa, osebnostna rast, čustva, dvojna kariera, tekmovalni režim, duševna stisk
Objavljeno: 01.02.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,27 MB) |
