1. Pravica do pomoči po naravnih nesrečahAndreja Potočnik, 2016 Opis: Podnebne spremembe prinašajo v kmetijski prostor številna tveganja. Kmetovalec mora upoštevati tako biotske kot abiotske dejavnike za uspešno rast kmetijskih kultur. Prav tako je pomembno ozaveščanje kmetovalca pri ustrezni izbiri kmetijske površine. S tem mislimo na zgradbo in sestavo tal, vsebnost mineralov v prsti, slojevitost tal, pojavnost organizmov, ki pripomorejo k nastajanju humusa, idr. Vse te pojave lahko omilimo s pravočasnim in efektivnim pristopom (1) seznanjanja ljudi o ustrezni izbiri obdelovalne površine in agrotehničnih ukrepov, (2) s podajanjem ustreznega strokovnega znanja kmetovalcu, (3) s kontrolo varne in racionalne rabe pesticidov ter ostalih biokemijskih pripravkov. Magistrsko delo temelji na razčlembi in podrobni analizi nacionalnega dodeljevanja pomoči pri naravnih nesrečah od leta 2003 do 2013. Prav tako je v delu predstavljena shema sofinanciranja zavarovalnih premij za kmetijske pridelke in živali ter primer bolezni, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Obravnavana so določila, ki se navezujejo na dotično tematiko, sprejeta z akti upravnega sodišča. V inovativnem delu komparativno analiziramo učinkovitost avstrijskega in španskega sistema za dodeljevanje pomoči ter podajamo inovativne predloge za izboljšave dosedanjega sistema v slovenskem prostoru. Po primerjalni analizi avstrijskega modela kmetijskega zavarovanja ugotavljamo, da tam delo opravljajo neodvisni kmetijski strokovnjaki. Ocenjujejo območja, ki jim niso poznana, zato da se zagotovijo pravilni, zlasti pa objektivni odstotki poškodovanosti na posameznih kmetijskih kulturah. Izpostaviti je potrebno, da oškodovanci prejmejo denarno pomoč v roku dveh mesecev. Zatorej v želji po zagotovitvi pravične in enakopravne ocene poškodovanosti na kmetijskih kulturah ob naravnih nesrečah podajamo naslednjo alternativno rešitev: komisije za ocenjevanje škode v kmetijstvu naj opravijo cenitev izven svojih krajevnih pristojnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: naravne nesreče, podnebne spremembe, kmetijstvo, agrotehnični ukrepi, zavarovalne premije, dodeljevanje pomoči, ocena škode, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2192; Prenosov: 94
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. |
3. |
4. Primerjalni vidiki novodobne razvojnosti pravne ureditve kmetijstvaKatja Zajc, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kmetijstvo, kmetijska zemljišča, zaščitene kmetije, dedovanje, kmetijsko pravo, stvarno pravo, upravni postopek, finančna sredstva, Evropska unija, skupna kmetijska politika
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 2184; Prenosov: 101
Celotno besedilo (840,88 KB) |
5. |
6. Analiza samooskrbne pridelave v Sloveniji s poudarkom na kmetijah, vključenih v kmetijsko okoljske programeMarina Pezdirc, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava samooskrbo v Sloveniji in to, koliko prispevajo k samooskrbi kmetijska gospodarstva, vključena v Kmetijsko okoljske programe v letu 2013, s poudarkom na prispevku k samooskrbi v jugovzhodni slovenski regiji. V uvodnem delu je obravnavana problematika doseganja zadostne prehranske samooskrbe. Osrednji del obravnava problem, koliko domača proizvodnja zadovoljuje domačo porabo na ravni statističnih regij, saj so ocene pridelave pomanjkljive. Ugotovila sem, da je bila v letu 2010 Slovenija 51,3-odstotno samooskrbovana in da kmetijska gospodarstva KOP prispevajo k samooskrbi le 10,7 odstotka. K samooskrbi prispevajo kmetijska gospodarstva KOP v jugovzhodni slovenski regiji le 7,2 odstotka. Največji prispevek k samooskrbi ima prireja mesa pri ekološkem in integriranem kmetovanju. Potrjuje se prva hipoteza, saj je samooskrba kmetij KOP v jugovzhodni slovenski regiji v letu 2013 nižja od 50 odstotkov. Na kmetijskih gospodarstvih KOP je bila v jugovzhodni Sloveniji v letu 2013 najboljša samooskrba z mesom (31,8 odstotka). To potrjuje drugo hipotezo. Potrjuje se tudi tretja hipoteza, saj v jugovzhodni Sloveniji pridelajo kmetijska gospodarstva KOP več integrirane kot ekološko hrane.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pridelana hrana, samooskrba, kmetijstvo, jugovzhodna Slovenija, jugovzhodna slovenska regija, ekološko in integrirano kmetijstvo, kvantitativna analiza
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 1624; Prenosov: 125
Celotno besedilo (4,83 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
