1. Vloga medicinske sestre pri obravnavi kognitivnega upada pri starostnikihAnita Kajtna, 2025, diplomsko delo Opis: Kognitivni upad pri starostnikih, ki se izraža v različnih oblikah, od blage kognitivne motnje do demence, predstavlja enega ključnih izzivov sodobnih zdravstvenih sistemov. Staranje prebivalstva povečuje pojavnost teh motenj, kar ima medicinske, socialne, psihološke in ekonomske posledice. Namen diplomske naloge je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnikov s kognitivnim upadom, izzive pri delu ter možne rešitve.
Ključne besede: Kognitivni upad, starostnik, demenca.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 283; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. Vpliv telesne vadbe na kognitivne sposobnostiValerija Verbošek, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Pomembni spremembi, s katerima se sooča svetovno prebivalstvo, sta povečanje števila in deleža starejših oseb ter pričakovano podaljševanje življenjske dobe. Ena od posledic staranja je tudi poslabšanje kognitivnih sposobnosti. Kognitivni upad je povezan s povečanim tveganjem za demenco, funkcionalnimi omejitvami in invalidnostjo, zato se povečujejo napori za iskanje metod, s katerimi bi preprečili ali celo izboljšali kognitivno delovanje, funkcionalnost in kakovost življenja nasploh. Telesna aktivnost velja za visoko varovalen dejavnik za ohranjanje kognitivnih sposobnosti pri normalnem staranju možganov, zato je redna telesna vadba eden ključnih določevalcev zdravja v človekovem življenju. Znanstveni dokazi kažejo na učinkovitost telesne dejavnosti pri izboljšanju kognitivnega zdravja skozi celotno življenjsko dobo človeka. Ustrezne gibalne dejavnosti so v predšolskem obdobju ključnega pomena za otrokov gibalni in funkcionalni razvoj ter vplivajo na otrokove spoznavne, socialne ter čustvene sposobnosti in lastnosti. Stopnja učenja in kognitivnega razvoja je na najvišji ravni pri predšolskih otrocih. Predšolsko obdobje je zato eno najprimernejših za seznanjanje otrok z zdravim načinom življenja, saj so otroci v tem razvojnem obdobju izjemno dovzetni za vplive okolja ter za oblikovanje temeljnih življenjskih vrednot in navad, povezanih z zdravim načinom življenja.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom literature s področja raziskovanja. Pregledali smo literaturo v podatkovnih bazah PubMed in Springer Link. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila polno dostopna, v angleškem ali slovenskem jeziku ter izvira iz časovnega obdobja 2012–2022.
Rezultati: Pri pregledu literature smo pridobili 10.558 zadetkov. Po pregledu naslovov in povzetkov smo v podrobnejši pregled vključili 72 zadetkov. V analizo smo vključili 12 zadetkov, ki smo jih prebrali v celoti, in oblikovali tri kategorije: vpliv telesne vadbe na razvoj kognitivnih sposobnosti in učni uspeh otrok in mladostnikov, vpliv telesne vadbe na kognitivne sposobnosti odraslih, vpliv različnih vrst vadbe na kognitivne sposobnosti.
Razprava: Vsako obdobje v življenju je pomembno za razvoj ter kasneje za krepitev in ohranjanje kognitivnih sposobnosti. Stopnja učenja in kognitivnega razvoja je na najvišji ravni pri predšolskih otrocih. Ob tem telesna aktivnost otroku omogoča ustrezen razvoj kognitivnega sistema in oblikuje kognitivno rezervo, to pa pomeni boljše izhodišče za zdravo staranje.
Pri odraslih zmanjšuje stopnjo umrljivosti ter uravnava in nadzira kronične nenalezljive bolezni, s čimer pomembno vpliva na kardiovaskularne dejavnike tveganja, ki so povezani s kognitivno okvaro. Kasneje v življenju telesna aktivnost omogoča ohranjanje kognitivne rezerve in zmanjšuje tveganje za kognitivni upad ter ugodno vpliva na zdravo staranje.
Ključne besede: telesna vadba, kognitivni razvoj, kognitivni upad
Objavljeno v ReVIS: 05.03.2025; Ogledov: 995; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,25 MB) |
3. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA STAREJŠIH ODRASLIH OSEB S KOGNITIVNIM UPADOM PO TOTALNI ENDOPROTEZI KOLKALiljana Koban, 2024, diplomsko delo Opis: Življenjska doba se v razvitem svetu hitro podaljšuje, s tem pa nastaja vse več sprememb na telesnem in kognitivnem področju. Zaradi upada telesnih in kognitivnih sposobnosti starejših oseb prihaja do vse več padcev in posledično zlomov. Najbolj pogost je zlom kolčnega sklepa, ki običajno zahteva kirurško zdravljenje pri starejših osebah. Zlomljen kolk nadomestijo z umetnim oziroma totalno endoprotezo. Operacija po zlomu kolka poveča tveganje za zaplete pri zdravljenju, umrljivost in potreba po sami rehabilitaciji. Znano je, da skupek dejavnikov vpliva na sam potek in uspešnost rehabilitacijo, eden izmed dejavnikov tveganja je tudi kognitivni upad, ki povzroči zahtevnejšo obravnavo, saj je prizadeto dojemanje, razumevanje, mišljenje, sklepanje, spomin in pomnenje. Poleg kognitivnega upada, stanja prehranjenosti, funkcionalne ravni pred poškodbo, prisotnost depresije, nizek duševni status, višja starost, so negativni napovedniki uspešnosti rehabilitacije. Fizioterapevtska obravnava starejših oseb s kognitivnim upadom je zelo zahteven in dolgotrajen proces. Dokazano je, da zgodnja obravnava takšnih pacientov ter multidisciplinarni tim vpliva na samo uspešnost rehabilitacije. Pomembno je, da imajo ti pacienti možnost in dostopnost rehabilitacije ne glede na to ali so v domači oskrbi ali v institucionalnem varstvu. Velik pomen ima vloga fizioterapevta in drugih zdravstvenih delavcev ne samo pri rehabilitaciji pacientov, temveč tudi pri preprečevanju padcev in ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starejših osebah. Klinični primer je pritrdil raziskavam, da skupek negativnih dejavnikov, kot so kognitivni upad, visoka starost, prisotnost depresije, slaba prehranjenost, vplivajo na izid rehabilitacije in njeno uspešnost. S proučitvijo literature smo ugotovili, da je kognitivni upad le en dejavnik tveganja, ki napoveduje slabši izid rehabilitacije, zato z zagotovostjo zastavljene hipoteze ne moremo potrditi in ne v celoti zavreči, saj ni dovolj raziskav, ki bi to razmejile. Na tem področju je potrebno še veliko raziskovanja, da bi lahko prišli do zaključkov in priporočil za fizioterapevtsko obravnavo takšnih pacientov.
Ključne besede: starejše odrasle osebe, kognitivni upad, demenca, zlom kolka, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 1008; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. |
5. |
