Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije
Irena Stubelj, 2020

Opis: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal klientove možnosti za uspešnost terapije. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski terapevti uporabljajo. Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega družinskega terapevta. Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in relacijske terapije. Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje kvalitete svetovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (610,72 KB)

2.
Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršem
Nastja Vernik, 2020

Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen. Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja). Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev, postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo otrok. V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki, kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč. V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev, da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres, tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 72; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (868,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh