Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena uporabnosti posameznih elementov spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe za paciente z osteoartrozo kolena
Hira Ćatipi, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Osteoartroza kolena (OA) je kronična, progresivna degenerativna bolezen, ki se vse pogosteje pojavlja tako na globalni kot na nacionalni ravni, kar predstavlja znaten izziv tako za bolnika kot za zdravstveni sistem. Bolezen močno vpliva na kakovost življenja posameznika in povzroča breme tudi za ožje in širše socialno okolje. Poleg uveljavljenih dejavnikov tveganja, kot so genetsko nagnjenje, debelost, travme ter motnje v biomehanskih osnih obremenitvah spodnjega uda, se vse bolj prepoznavajo tudi dolgoročne posledice nezdravljenih poškodb sklepnega hrustanca, meniskusa in vezi. Še posebej pomembno vlogo pri razvoju OA igrajo ponavljajoče se mikrotravme, ki nastajajo kot posledica športnih in poklicnih dejavnosti. V sodobni literaturi se vedno bolj poudarja potreba po zgodnjem prepoznavanju in zdravljenju OA, saj so v začetnih fazah bolezni simptomi običajno blagi, degenerativne spremembe na hrustancu pa minimalne. Intervencije v tej fazi lahko pomembno upočasnijo napredovanje bolezni, saj hrustančno tkivo še vedno ohranja del regenerativnega potenciala. Kljub temu je zgodnja faza pogosto premalo obravnavana v klinični praksi, čeprav nudi največje možnosti za uspešno konservativno zdravljenje. Le-to vključuje fizioterapevtske ukrepe, izobraževanje bolnikov in promocijo samostojnega upravljanja simptomov. Eden ključnih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema je pomanjkanje pravočasne in ustrezne oskrbe bolnikov z zgodnjimi simptomi OA, kar pogosto vodi v prepozno napotitev k ortopedu. Hkrati se v kontekstu digitalizacije zdravstvenih storitev pojavlja potreba po razvoju učinkovitejših programov telemedicinske fizioterapije. Ti programi, kljub začetnemu zanimanju bolnikov, pogosto ne dosežejo pričakovanih rezultatov zaradi slabe motivacije uporabnikov in pomanjkanja individualizacije vaj. Zato se postavlja vprašanje, kako izboljšati zasnovo teh programov, da bi ti v večji meri upoštevali specifične potrebe posameznikov in jih učinkoviteje vključevali v proces zdravljenja. Metoda: Raziskava temelji na deskriptivnem kvantitativnem pristopu, pri katerem je bila uporabljena metoda anketiranja. Zbrani podatki so bili pridobljeni s pomočjo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz 11 vprašanj. Prvi del vprašalnika je obravnaval sociodemografske značilnosti udeležencev, vključno s spolom, starostjo, stopnjo izobrazbe, stopnjo fizične aktivnosti in digitalno zdravstveno pismenostjo. Drugi del vprašalnika je bil osredotočen na ocenjevanje pričakovanj udeležencev do spletnih programov vadbe, pri čemer so bile izpostavljene ključne komponente, kot so: relevantnost informacij o bolezni, določanje terapevtskih ciljev, motivacija bolnikov, možnost komunikacije s fizioterapevtom po telefonu ali video klicu, enostavnost uporabe spletne aplikacije ter organizacija in dostopnost sistemskih informacij. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov, ki so med marcem in aprilom 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani ter ortopedsko ambulanto v Novem mestu. Med 82 bolniki z osteoartrozo kolena, ki so pravilno in v celoti izpolnili anketni vprašalnik, je bilo 55 žensk (67,1 %) in 27 moških (32,9 %). Rezultati: Rezultati so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili enostavnost uporabe in jasnost prikaza vaj (M = 4,78). Prav tako so visoko vrednotili pomen natančnih navodil za izvajanje vaj, namenjenih povečanju gibljivosti kolenskega sklepa in krepitvi mišic (M = 4,77), ter podporo pri pravilni izvedbi vaj in dobro organizacijo informacij (M = 4,76). Najnižje ocene je prejela možnost interakcije s fizioterapevtom preko različnih komunikacijskih kanalov (M = 4,41). Analiza rezultatov je razkrila, da imajo bolniki visoka pričakovanja glede uporabnosti spletnih programov vadbe, pri čemer so moški in mlajši posamezniki izražali večjo zaznano koristnost teh digitalnih rešitev v primerjavi z ženskami in starejšimi bolniki. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so bolniki z nižjo stopnjo fizične aktivnosti bolj naklonjeni uporabi spletnih programov vadbe. Statistično pomembnih razlik glede na stopnjo formalne izobrazbe in zdravstvene pismenosti nismo ugotovili. Razprava: Nadaljnje raziskave so ključne za razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z osteoartrozo kolena. Kljub naraščajočemu številu aplikacij v zadnjem desetletju je le malo teh prilagojenih specifičnim potrebam bolnikov. Ta raziskava potrjuje znatno zanimanje in visoka pričakovanja bolnikov glede takšnih programov. Za uspešen razvoj in uporabo digitalnega zdravstva sta ključna tako dobra zdravstvena in digitalna pismenost bolnikov kot tudi ustrezno usposobljen zdravstveni kader. Pri razvoju spletnih programov je treba upoštevati elemente, ki so jih bolniki izpostavili kot pomembne za uspešno uporabo.
Ključne besede: osteoartroza kolena, koleno, vadba, fizioterapija, spletne aplikacije, zdravstvena pismenost, bolnik.
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 326; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Fizioterapevtska obravnava po rupturi sprednje križne vezi
Primož Avbelj, 2024, diplomsko delo

Opis: Sprednja križna vez je pomembna vez v kolenskem sklepu, ki stabilizira sklep in preprečuje anteroposteriorni premik golenice na stegnenico. ACL je sestavljen iz kolagenskih vlaken tipa I, ima kompleksno anatomijo in opravlja pomembno vlogo pri delovanju kolena. Ruptura sprednje križne vezi je pogosto povezana z mehanizmom poškodbe, ki vključuje močne rotacijske sile in valgusno obremenitev kolena. Diagnozo lahko postavimo s pomočjo kliničnih testov, pri čemer je Lachmanov test najnatančnejši. Napačna diagnoza po izvedenem kliničnem testiranju ni nemogoča, zato je lahko uporaba slikovnih preiskav, kot je magnetna resonanca, koristna za natančnejšo diagnozo. Poznamo konzervativno in operativno zdravljenje po poškodbi ACL. Cilji zdravljenja posameznika z rupturo ACL vključujejo povrnitev funkcije kolena, odpravljanje psiholoških ovir, preprečevanje nadaljnjih poškodb in zmanjšanje tveganja za osteoartritis kolena. Konzervativno zdravljenje vključuje fizikalno terapijo za krepitev mišic spodnjih okončin, vendar je potrebno zavedanje, da koleno ostane nestabilno in ranljivo za poškodbe še nekaj časa po zdravljenju. Pacienti, ki se odločijo za konzervativno zdravljenje, morda potrebujejo prilagoditev dejavnosti, zlasti tisti, ki se vračajo k športom s pogostimi vrtenji in z nenadnimi spremembami smeri. Poseben poudarek je na živčno-mišičnem treningu, vključno s treningom perturbacij, ki pomaga izboljšati dinamično stabilnost kolena. V rehabilitacijskem procesu je pomembno prilagajanje dejavnosti glede na vrsto športa, ki jo opravlja posameznik, in stopnjo telesne pripravljenosti. Rehabilitacija vključuje več faz, od odpravljanja akutnih simptomov do postopnega vračanja k športnim dejavnostim. Poudarja se pomen individualnega pristopa in spremljanja pacientov skozi različna življenjska obdobja, saj se cilji, vrednote in življenjske prioritete lahko sčasoma spreminjajo.
Ključne besede: Koleno, sprednja križna vez, fizioterapevtska obravnava, rehabilitacija.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 632; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (682,94 KB)

3.
FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTA PO POŠKODBI MENISKUSA
Ajda Potočnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Poškodbe kolenskega sklepa so vse bolj pogoste. Ena izmed njih je poškodba meniskusa. Do poškodbe lahko pride zaradi prevelike zunanje sile ali nekoordiniranih gibov ali pa gre za poškodbo, ki spremlja kompleksnejše poškodbe kolena. Meniskus je hrustančno fibrozna ploščica v obliki črke C, ki ščiti sklepni hrustanec pred velikimi obremenitvami. Zdravljenje zajema predvsem konzervativno možnost fizikalne terapije. Če ta metoda ne privede do izboljšanja, se svetuje kirurško zdravljenje. Učinkovite metode in tehnike zdravljenja so terapija TECAR, ultrazvok, laser, manualna terapija, hlajenje in funkcijska vadba. Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature o rehabilitaciji po artroskopiji kolena. Zanimalo nas je, ali je treba z vajami pričeti takoj po posegu. Želeli smo tudi ugotoviti, ali so rezultati zgodnje postoperativne rehabilitacije uspešnejši, če pacient poleg fizioterapevtske obravnave opravlja samostojno vaje tudi doma. Metode: Sistematični pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri pacientih s poškodbo meniskusa s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, Cochraine Library in PEDro. Rezultati: V diplomski nalogi smo s pregledom desetih strokovnih člankov analizirali različne metode in tehnike za zdravljenje poškodbe meniskusa. Uporabnost: Predstavitev najnovejših pristopov fizioterapevtske obravnave pacienta s poškodbo meniskusa na podlagi strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Majhno število visokokakovostnih študij in majhni vzorci preiskovancev. Ključne besede: meniskus, koleno, fizioterapija, rehabilitacija, artroskopija kolena, kirurški poseg, bolečina.
Ključne besede: meniskus, koleno, fizioterapija, rehabilitacija, artroskopija kolena, kirurški poseg, bolečina
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2024; Ogledov: 621; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh