Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu obravnavamo zdravstveno nego pacienta z osebnostno motnjo, pri čemer izhajamo iz potrebe po boljšem razumevanju osebnostnih značilnosti, etioloških dejavnikov ter profesionalne vloge zdravstvene nege, katere nosilka je diplomirana medicinska sestra. Osebnostne motnje predstavljajo kompleksno področje dela, ki zahteva specifična strokovna znanja ter učinkovito komunikacijo. Namen raziskave v naši diplomski nalogi je bil preučiti, kako medicinske sestre razumejo koncept osebnosti in osebnostnih motenj, katere dejavnike tveganja prepoznavajo pri njihovem razvoju, kako doživljajo svojo profesionalno vlogo ter katere intervencije se po njihovem mnenju izkažejo za najučinkovitejše. Prav tako smo želeli raziskati, s katerimi izzivi se srečujejo pri delu s pacienti z osebnostnimi motnjami ter na kakšen način se z njimi soočajo v kliničnem okolju. Ugotovitve raziskave predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju kompleksnosti zdravstvene nege na področju osebnostnih motenj ter ponujajo izhodišča za izboljšanje strokovne prakse. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili izvedeni oktobra 2025. Teoretični del je oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter virov iz podatkovnih baz PubMed, COBISS, Google Učenjak in knjižnice Univerze v Novem mestu. V intervjuje je bilo vključenih 8 medicinskih sester. Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da medicinske sestre osebnost razumejo kot celoto psiholoških in vedenjskih značilnosti posameznika, osebnostne motnje pa kot odstopanja, ki ovirajo čustveno regulacijo pri posamezniku ter njegovo funkcioniranje v interakciji z drugimi. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja za nastanek osebnostne motnje navajajo družinsko okolje, zgodnje travme, genetske vplive in socialne razmere. Za učinkovito obravnavo pacienta z osebnostno motnjo so pomembni terapevtski odnos, asertivna komunikacija, postavljanja meja ter kakovostno timsko sodelovanje. Med izzivi pri obravnavi pacienta z osebnostno motnjo medicinske sestre omenjajo manipulativno vedenje, komunikacijske težave, čustveno izčrpanost in težave pri ohranjanju profesionalnih meja. Razprava: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da kakovostna obravnava pacienta z osebnostno motnjo zahteva poglobljeno strokovno znanje, kontinuirano izobraževanje, supervizijo in ustrezno organizacijsko podporo. Eden osrednjih poudarkov raziskave je bila vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osebnostno motnjo. Medicinske sestre so poudarile, da njihova vloga presega izvajanje osnovnih negovalnih postopkov in vključuje vzpostavljanje terapevtskega odnosa, uporabo asertivne in empatične komunikacije, postavljanje jasnih in doslednih meja ter sodelovanje v interdisciplinarnem timu. Medicinske sestre so terapevtski odnos opredelile kot temelj uspešne obravnave, saj omogoča občutek varnosti, zaupanja in stabilnosti pri pacientu.
Ključne besede: Osebnostna motnja, zdravstvena nega, komunikacija, terapevtski odnos, dejavniki tveganja.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 77; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,16 MB)

Ključne besede: visokošolske ustanove, komunikacijske prakse, komunikacija ustanov, digitalno komuniciranje, študenti, komunikacijska pričakovanja, zadovoljstvo študentov, kvalitativne raziskave, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 142; Prenosov: 2
Celotno besedilo (423,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Rastuća popularnost korektivnih i estetskih zahvata u suvremenom društvu rezultat je utjecaja medija, slavnih osoba, smanjenja društvenih tabua, tehnološkog napretka, dostupnosti zahvata te težnje za povećanjem samopouzdanja i profesionalne konkurentnosti. Iako prethodna istraživanja potvrđuju pozitivan utjecaj zahvata na psihološku dobrobit, postoji praznina u proučavanju njihove povezanosti s kvalitetom socijalne komunikacije. Ovo istraživanje temelji se na teoriji socijalne komunikacije i ispitalo je kako korektivni i estetski zahvati utječu na socijalnu komunikaciju, samopouzdanje i percepciju društva, te kako ta poboljšanja doprinose ukupnom zadovoljstvu ispitanika rezultatima zahvata. U istraživanju je testirano pet hipoteza. Analizirane su promjene u interpersonalnoj dinamici, asertivnosti, otvorenosti, profesionalnim odnosima i emocionalnim vezama, pri čemu su zahvati promatrani kao alat za psihosocijalnu integraciju i komunikacijski razvoj. Istraživanje je primijenilo mješoviti model s kvantitativnim (210 ispitanika, Likertove skale) i kvalitativnim dijelom (50 ispitanika, polustrukturirani intervjui) u longitudinalnom dizajnu. Kvantitativni podaci analizirani su u SPSS-u, a kvalitativni tematskom analizom. Rezultati pokazuju da zahvati značajno unapređuju socijalnu komunikaciju kroz povećano samopouzdanje, asertivnost i emocionalnu dostupnost, poboljšanu interpretaciju neverbalnih i verbalnih znakova te veću proaktivnost u interakcijama, posebno kod žena i osoba višeg obrazovanja. Estetski i korektivni zahvati djeluju kao katalizator psihosocijalnih transformacija, omogućujući veću autentičnost, društvenu vidljivost i sigurnost u komunikaciji. Ovaj rad doprinosi integraciji estetskih, komunikacijskih i psiholoških aspekata, produbljujući razumijevanje veze između fizičkih promjena i socijalnog funkcioniranja, te pruža smjernice za stručnjake u izgradnji učinkovitih komunikacijskih strategija i podržavanju pozitivnih psihosocijalnih ishoda.
Ključne besede: estetski zahvati, korektivni zahvati, socijalna komunikacija, samopouzdanje, utjecaj, društvena percepcija
Objavljeno v ReVIS: 01.03.2026; Ogledov: 444; Prenosov: 7
Celotno besedilo (7,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Teoretična izhodišča: Profesionalna in terapevtska komunikacija predstavlja temelj kakovostne zdravstvene obravnave v psihiatrični zdravstveni negi, saj pomembno vpliva na vzpostavljanje terapevtskega odnosa, varnost pacientov in zadovoljstvo v procesu zdravljenja. Delo z osebami z duševnimi motnjami poteka v zahtevnem in pogosto nepredvidljivem okolju, kjer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju varnega, podpornega in zaupanja vrednega terapevtskega okolja. Učinkovita komunikacija omogoča boljše razumevanje pacientovih potreb, zmanjšuje nesporazume, preprečuje konflikte in prispeva k večji kakovosti obravnave. Kljub prepoznanemu pomenu komunikacije se v klinični praksi pogosto pojavljajo različne ovire, ki otežujejo njeno dosledno izvajanje. Namen diplomskega dela je raziskati pomen terapevtske in profesionalne komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi ter preučiti, kako se učinkovita komunikacija odraža na kakovost obravnave, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu dela. S pomočjo empirične raziskave želimo prispevati k boljšemu razumevanju vloge komunikacije v psihiatrični praksi in izpostaviti področja, kjer so potrebne izboljšave in dodatna strokovna usposabljanja. Metode: V diplomskem delu je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen zaposlenim v psihiatrični zdravstveni negi. Raziskovalni vzorec je obsegal 102 anketiranca. Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazani v obliki tabel in statistike. Raziskava je bila usmerjena v proučevanje pomena profesionalne in terapevtske komunikacije, uporabe komunikacijskih veščin in tehnik ter dejavnikov, ki vplivajo na kakovost komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci pripisujejo velik pomen jasni in razumljivi verbalni komunikaciji ter neverbalni komunikaciji pri delu s pacienti z duševnimi motnjami. Večina udeležencev se strinja, da aktivno poslušanje, empatija in prepoznavanje čustev pacientov pomembno prispevajo h kakovostnejši obravnavi in večji varnosti pacientov. Raziskava je pokazala tudi, da pomanjkanje časa, čustvena izčrpanost in organizacijske ter prostorske omejitve predstavljajo pomembne ovire pri vzpostavljanju kakovostne komunikacije. Anketiranci so izrazili potrebo po dodatnih strokovnih usposabljanjih s področja profesionalne in terapevtske komunikacije ter poudarili pomen timske komunikacije pri zmanjševanju napak in izboljševanju kakovosti dela. Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da ima učinkovita profesionalna in terapevtska komunikacija pomemben vpliv na kakovost oskrbe, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu v psihiatrični zdravstveni negi. Komunikacija se izkazuje kot ključni dejavnik pri gradnji zaupanja, zmanjševanju konfliktov in podpori pacientov skozi celoten proces zdravljenja. Rezultati poudarjajo tudi pomen sistematičnega izobraževanja in organizacijske podpore pri razvijanju komunikacijskih kompetenc med medicinskimi sestrami. Visokokakovostna komunikacija prispeva k boljši terapevtski izkušnji za paciente, hkrati pa podpira strokovno in čustveno blaginjo negovalnega osebja. Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 607; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Uvod in namen: Komunikacija je v življenju izjemno pomembna, brez nje si težko zamislimo kakršnokoli interakcijo med ljudmi. Zdravstvo in fizioterapija spadata med znanstvene vede, kjer brez verbalne in neverbalne komunikacije ni mogoče delovati. Starejši odrasli imajo podobne potrebe kot mi vsi, le način komunikacije je zaradi staranja spremenjen. Fizioterapevt se mu mora prilagoditi, saj je le tako mogoče doseči kakovostno fizioterapevtsko obravnavo, pri kateri ima tudi komunikacija pomembno vlogo. Namen tega dela je prikazati pomen verbalne in neverbalne komunikacije pri fizioterapevtski obravnavi starejših odraslih. Metode: Proučili smo aktualno literaturo, strokovno potrjene članke in raziskave ter povzeli pomembne ugotovitve. Uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultati: Komunikacija po opredelitvah številnih avtorjev vpliva na izid fizioterapevtske obravnave. Povečuje ugodje med rehabilitacijo, aktiviranje skritih moči, vzdržljivost ter pozitiven pogled na rehabilitacijo in končni izid. Z ustrezno komunikacijo dosežemo kakovostno fizioterapevtsko obravnavo. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih ugotovitev vpliva komunikacijskih spretnosti na potek in končni izid fizioterapevtske obravnave starejših pacientov. Te so pri tej populaciji pogosto premalo upoštevane v praksi, naše ugotovitve pa navajajo primere za uspešnejšo motivacijo in sodelovanje. Omejitve: Omejili smo se le na analizo raziskav, člankov v slovenskem in angleškem jeziku, ki niso starejši od 10 let.
Ključne besede: komunikacija, fizioterapija, starejši odrasli, izid.
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2025; Ogledov: 845; Prenosov: 27
Celotno besedilo (525,16 KB)