1. Vpliv transkutane električne živčno-mišične stimulacije na kronično bolečino v križuSilvo Pšeničnik Sluga, 2019 Opis: Namen raziskave je bil preučiti učinkovitost TENS-a pri bolnikih s kronično bolečino v križu. V raziskavo smo vključili 80 preiskovancev. Rezultati so pokazali, da uporaba TENS-a osemkrat po 20 minut v obdobju 14 dni zmanjša stopnjo bolečine, merjene z vizualno analogno lestvico. Prav tako smo ugotovili, da uporaba TENS-a poveča funkcionalne zmožnosti, ocenjene po modificiranem Roland-Morrisovem vprašalniku. Na podlagi pridobljenih rezultatov sklepamo, da je pozitiven učinek terapije posledica naravnega poteka bolezni v času trajanja terapij. Kratkotrajen protibolečinski učinek s TENS-om smo po našem mnenju dosegli po teoriji kontrole vrat in zaradi porasta ravni endorfinov v cerebrospinalni tekočini, ki blažijo bolečino po naravni poti. Količina endorfinov se poveča v trenutkih zadovoljstva in delujejo tudi pri placebu, ko se ustvarja analgezija s samoaktivacijo endogene kontrole bolečine. Rezultate naše raziskave smo primerjali z drugimi raziskavami, ki smo jih pregledali, in ugotovili, da večina študij ni pokazala, da je TENS učinkovita terapija za lajšanje kronične bolečine v križu. Nekatere raziskave pa so vendarle dokazale učinkovitost TENS-a kot terapevtske metode. Sklepamo, da bi bilo treba opraviti več kakovostnih randomiziranih raziskav, ki bi bile dvojno slepe in bi imele kontrolo s placebom. Prav tako bi bilo treba izpeljati čim več ponovljivih raziskav, ki bi uporabile iste modifikacije TENS-a, čas trajanja terapije, vzorec preiskovancev, vključitvena in izključitvena merila, vprašalnike, saj bi s tem natančneje pokazale delovanje TENS-a kot terapevtske metode, z bolj izpopolnjenimi in pojasnjenimi rezultati.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: TENS, učinkovitost, kronična bolečina v križu, terapevtska uporaba.
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 3485; Prenosov: 299
 Celotno besedilo (1,89 MB) |
2. Primerjava učinkovitosti konzervativnega in operativnega zdravljenja pri pacientih s kronično bolečino v križuAna Založnik, 2020 Opis: Uvod in namen: Zdravljenje kronične bolečine v križu (BVK) poteka konzervativno ali operativno in je pogosto zelo zahtevno in dolgotrajno. Namen diplomske naloge je raziskati učinkovitost konzervativnega (KOZ) in operativnega zdravljenja (OPZ) pri pacientih s kronično BVK in preveriti učinkovitost zdravljenja glede na kratkoročno in dolgoročno spremljanje pacientov. Metode: Diplomska naloga temelji na pregledu literature. Strokovno literaturo smo pridobili s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed in Cochrane Library. Rezultati: V analizo smo vključili 10 člankov. Ugotovili smo, da je OPZ pri pacientih s kronično BVK kratkoročno učinkovitejše, saj večinoma hitreje zmanjša bolečino, povrne funkcijo in posledično izboljša kakovost življenja. Dolgoročno je KOZ lahko enako učinkovito kot OPZ. Uporabnost: Diplomsko delo je namenjeno vsem, ki zdravijo BVK, in tistim, ki se soočajo z BVK. Omejitve: Pristopi KOZ in OPZ se razlikujejo, uporabljene so različne metode zdravljenja. V raziskave so vključeni pacienti z različnimi diagnozami in klinično sliko. Raziskave so slabe kakovosti in večinoma med skupinama ni bilo pomembnih razlik.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kronična bolečina v križu, konzervativno zdravljenje, operativno zdravljenje.
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 2072; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. Vpliv naklona medenice na kronično bolečino v križuSebastjan Drobne, 2021 Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregledati in predstaviti strokovno ter znanstveno literaturo s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu. Metode: Za preučitev strokovne in znanstvene literature je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Pri iskanju strokovne literature je bila uporabljena baza podatkov kooperativnih raziskovalnih sistemov PubMed, Sci Hub, Google Scholar in slovenski COBBISS. Rezultati: Raziskave kažejo, da anteriorni nagib medenice vpliva na kronično BvK, vendar obstaja verjetnost, da kronična BvK zaradi prilagoditev privede do povečanega anteriornega nagiba medenice. Raztezne vaje in vaje za krepitev mišic trupa, kolka in kolena zmanjšajo BvK ter v večini raziskav tudi prekomerni nagib medenice. Uporabnost: Predstavitev novejše literature s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu ter vpliv razteznih vaj in vaj za moč na naklon medenice. Omejitve: Med omejitve pri izdelavi diplomske naloge štejemo pomanjkljivo literaturo, nedokončane raziskave in majhno število preiskovancev v raziskavah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: drža, ledvena lordoza, sagitalno ravnovesje, analiza drže, spino-medenična poravnava, globalna drža, merjenje drže, medenični naklon, kronična bolečina v križu, mišična dolžina, mišična zmogljivost, vaje za pravilno držo, mišično nesorazmerje.
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 1237; Prenosov: 89
Celotno besedilo (507,44 KB) |
4. UČINKOVITOST VAJ ZA STABILIZACIJO TRUPA PRI PACIENTIH S KRONIČNO BOLEČINO V KRIŽUSaraja Šribar, 2021 Opis: Bolečina v križu je eden največjih globalnih problemov, s katero naj bi se v svojem življenju srečale kar tri četrtine ljudi. Gre za kompleksno težavo, ki je posledica veliko soodvisnih biopshihosocialnih dejavnikov. Veliko pacientov trpi za kronično bolečino v križu, ki predstavlja velik zdravstveni in ekonomski problem. Fizioterapevtska obravnava bolečine v križu zajema različne metode, katerih del je tudi vadba. V zadnjih letih so priljubljene vaje za stabilizacijo trupa, zato smo z diplomsko nalogo želeli preveriti, ali so dejansko učinkovitejše od standardne vadbe, in podati predloge za vadbo pri pacientih s kronično bolečino v križu. Pregled literature je pokazal, da sta obe obliki vadbe srednje- in dolgoročno enako učinkoviti, vendar lahko zagovarjamo, da so vaje za stabilizacijo trupa učinkovitejše pri zmanjšanju bolečine in povečanju zmanjšanih zmožnosti samo kratkoročno. Prav zato v prvi fazi rehabilitacije priporočamo uporabo vaj za stabilizacijo trupa, da paciente naučimo aktivacije globokih mišic trupa. Izkazalo se je, da le malo študij paciente spremlja v daljšem časovnem obdobju, kar je pri kronični bolečini izjemnega pomena. Opazili smo veliko pomanjkanje dolgoročnih programov vadbe, saj se zdi, da so osnovne vaje za stabilizacijo trupa premalo intenzivne, da bi pacienti samo z njihovo uporabo ohranjali dolgotrajno stabilizacijo. Ker želimo, da stabilizacija trupa postane avtomatizirana, je ključno, da v drugem koraku rehabilitacije združimo vaje za stabilizacijo trupa in standardne vaje. Osnove stabilizacije uporabimo pri funkcionalnih vzorcih, kot sta hoja in počepanje, pa tudi standardnih vajah z lastno težo, proti uporu, povečanju mišične moči in drugih oblikah vadbe. Menimo, da bi morala stroka postaviti jasno definicijo obeh oblik vadbe, saj je ločnica med njima pogosto nejasna, nato pa pripraviti program varnih in ustreznih vaj glede na njihovo težavnost. Ker je bolečina v križu tako kompleksna, moramo vadbo vedno individualizirati ter upoštevati poklic pacienta in njegovo psihično stanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kronična bolečina v križu, vaje za stabilizacijo trupa, standardne vaje
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 1599; Prenosov: 388
Celotno besedilo (827,40 KB) |
5. UČINKOVITOST TERAPEVTSKEGA UČENJA NEVROZNANOSTI BOLEČINE PRI OBRAVNAVI KRONIČNE BOLEČINE V KRIŽUAnamarija Mikuž, 2023 Opis: Bolečina je večdimenzionalna in vedno subjektivna izkušnja posameznika. Odvisna je od številnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo na biološke, psihološke in socialne. Paciente z bolečino moramo obravnavati celostno in z ozirom na njihove edinstvene težave, ki jih bolečina predstavlja. Od bolečinskih sindromov je bolečina v križu (v nadaljevanju: BvK) najpogostejša, saj naj bi se z njo vsaj enkrat v življenju srečala večina svetovne populacije. Je tudi eden od najpogostejših vzrokov za omejitve pri vsakodnevnih in drugih aktivnostih ter za odstonost z delovnega mesta. Zlasti obremenjujoča za družbo in posameznika je BvK, ki traja dalj časa in se razvije v kronično. Kronično BvK pogosto spremljajo pridružene duševne stiske, ki vplivajo na potek in uspešnost zdravljenja. Poleg tega tradicionalni pristopi zdravljenja v večini niso dolgoročno uspešni. Razlog za nezadostno učinkovitost je v neupoštevanju nevrofizioloških procesov, ki spremljajo kronično bolečino in vključujejo nevroplastične spremembe živčnega sistema. Prav tako imajo pri prehodu iz akutne v kronično in vztrajanju kronične BvK pomembno vlogo psihosocialne značilnosti pacientov. V literaturi so najpogosteje opisane kineziofobija, katastrofizacija bolečine, izogibajoče vedenje zaradi strahu, znižana samoučinkovitost, depresija, anksioznost in nespečnost. Na podlagi novih spoznanj je nastal kognitivno-izobraževalni terapevtski pristop imenovan terapevtsko učenje o nevroznanosti bolečine. Ta vključuje skupinska ali individualna izobraževalna srečanja, katerih namen je pacientom s kronično bolečino pojasniti nevrofiziološke procese vpletene v izkušnjo bolečine ter razložiti pomen psihosocialnih dejavnikov. Pri zmanjševanju bolečine je učenje o bolečini najuspešnejše, ko je izobraževanje del standardne fizoterapevtske obravnave. V obliki samostojnega pristopa se ni izkazalo za bolj uspešno. Pri izboljšanju funkcioniranja učenje nevroznanosti bolečine ni bolj uspešno od standardnih postopkov. Učenje o nevroznanosti bolečine nam nudi nov pogled na obravnavo pacientov s kronično BvK. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno ugotoviti, ali je bolj uspešno skupinsko ali individualno učenje in koliko časa je potrebnega za uspešno integracijo novih konceptov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kronična bolečina v križu, fizioterapevtska obravnava, nevroznanost bolečine, učenje o nevroznanosti bolečine
Objavljeno: 07.10.2023; Ogledov: 312; Prenosov: 26
Celotno besedilo (714,34 KB) |
