Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OZAVEŠČENOST PACIENTOV O PRESEJALNIH PROGRAMIH ZA KRONIČNE BOLEZNI
Janja Glavan, 2024, ni določena

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so za družbo veliko breme, ki se s staranjem prebivalstva še povečuje. Sem štejemo predvsem bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, depresijo, demenco, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo, debelost, raka in funkcionalno manjzmožnost, še zlasti pri starejših. Zelo pomembno je, da že v mladosti z zdravim življenjskim slogom skušamo zmanjšati dejavnike tveganja, ki vplivajo na razvoj kronične nenalezljive bolezni. Najpogostejši dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj kronične nenalezljive bolezni, so kajenje, nezdravo prehranjevanje, debelost, nezadostna telesna aktivnost, tvegano in škodljivo pitje alkohola, povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola in krvnega sladkorja v krvi ter stres. Zelo pomembno je ozaveščanje in obveščanje pacientov o presejalnih programih. Z dobrim sodelovanjem in povezovanjem vseh izvajalcev preventive krepimo zdravje lokalnega prebivalstva, vključujemo ranljive skupine in zmanjšujemo neenakosti v zdravju. Namen diplomske naloge je bil raziskati ozaveščenost pacientov o presejalnih programih za kronične bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan na osnovi pregleda domače strokovne literature. V raziskavo je bilo vključenih 136 naključnih pacientov iz Dolenjske. Pacienti so bili starejši od 30 let, različnega spola in izobrazbe ter so prejeli vabilo na preventivni pregled v referenčno ambulanto in se nanj odzvali oziroma se pregleda kljub vabilu niso udeležili. Rezultati: Rezultati kažejo, da kar 96 % (131) anketirancev pozna vsaj enega od naštetih presejalnih programov za kronične nenalezljive bolezni, 4 % (5) anketirancev pa ne poznajo nobenega. Najbolj poznana sta programa Dora in Zora, ki ju je prepoznalo 119 (88 %) anketirancev. Ugotavljamo, da so anketiranci ozaveščeni o namenu izvajanja presejalnih programov. Med anketiranci jih je 117 (86 %) odgovorilo, da je namen presejanja predvsem zgodnje odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj kronične bolezni; 75 (53 %) jih meni, da je namen preventivnih programov ustrezno ukrepanje, svetovanje za obvladovanje dejavnikov tveganja ter sprememba življenjskega sloga; 52 (38 %) anketirancev meni, da se s presejanjem aktivno spremlja zdravje oseb; 15 (11 %) anketirancev pa meni, da je namen presejanja nadzor nad pacientovim življenjem. Najpogostejši dejavnik tveganja, ki je bil ugotovljen pri pacientih, ki so se odzvali vabilu na preventivni pregled odraslih, je bil povišan holesterol v krvi. Povišane vrednosti so bile ugotovljene pri 29 (48 %) anketirancih. Pri ostalih so bili ugotovljeni še pomanjkanje telesne aktivnosti, zvišan krvni tlak, stres, debelost, neustrezna prehrana, kajenje in povišan krvni sladkor. Razprava: Ugotavljamo, da je ozaveščenost in izobraženost pacientov o presejalnih programih izrednega pomena, saj so tako pacienti bolj motivirani, da se teh programov udeležujejo. Ključno vlogo pri promociji zdravja in motivaciji pacienta imata izbrani zdravnik in medicinska sestra v ambulanti družinske medicine ter drugi zdravstveni delavci, ki z njima sodelujejo. To so patronažna medicinska sestra, psiholog, kineziolog, dietetičar in drugi, ki sodelujejo pri preventivni obravnavi. Za učinkovito in kakovostno izvajanje obravnave je izredno pomembno sodelovanje celotnega tima. Da bi diplomirana medicinska sestra svoje delo opravljala kakovostno in strokovno, se mora stalno izobraževati in izpopolnjevati. Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 529; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

2.
ŽIVLJENJSKI SLOG BOLNIKA S KRONIČNO LEDVIČNO BOLEZNIJO
Rebeka Šinkovec, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani, katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika s kronično ledvično boleznijo. Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost (nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje o prostovoljnem sodelovanju. Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni. Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog pri kronični ledvični bolezni. Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 1163; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Analiza prehranskega statusa dializnega bolnika s poudarkom na fosfatih
Maša Škrlep, 2020, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: prehrana, kronična ledvična bolezen, dializni bolniki, vnos fosfatov, hiperfosfatemija, metoda priklica jedilnika prejšnjega dne
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2021; Ogledov: 1905; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (8,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh