Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Globalne korporacije, ki želijo uspešno poslovati na mednarodnem trgu, morajo imeti vodstveni kader, ki je sposoben ne le razumeti in se prilagajati različnim kulturam, temveč tudi učinkovito voditi in motivirati ekipe v teh okoljih. Postavlja se vprašanje, ali podjetja razumejo vpliv medkulturnih razlik in poleg tradicionalnih strokovnih kompetenc prepoznavajo pomen medkulturnih kompetenc pri selekciji in razvoju vodstvenega kadra, ki ga prerazporejajo v druge kulture. Medkulturne kompetence v poslovanju so skupek kognitivnih, afektivnih in vedenjskih veščin, ki prispevajo k učinkoviti in ustrezni poslovni komunikaciji v medkulturnih organizacijah. Pregled izbrane strokovne literature prikazuje pomen kulture in njenih dimenzij ter njeno povezanost s poslovnim svetom. Ugotovitve kažejo, da je poznavanje medkulturnih razlik in sposobnost vodenja v medkulturnem okolju konkurenčna prednost, saj podjetjem omogoča boljše razumevanje potreb in pričakovanj strank, prilagajanje strategij različnim kulturnim okoljem in izboljšanje ugleda ter zaupanja na mednarodnem trgu. Anketiranci v študiji so zaposleni, ki so bili prerazporejeni na vodilne položaje v različnih kulturnih okoljih izbrane korporacije (pravo ime podjetja ni navedeno zaradi etičnosti raziskave) in so v teh raznolikih okoljih živeli in delali več kot tri leta. Empirične ugotovitve kažejo, da so vsi anketiranci potrdili visoko relevantnost medkulturnih kompetenc in poudarili njihovo neposredno povezanost s konkurenčno prednostjo. Individualna raven ozaveščenosti je visoka, za prenos teh znanj in praks na organizacijsko raven korporacije pa bo potrebnega več časa in dodatnih aktivnosti, ki jih predlagajo stroka in vprašani. Omenjena raziskava ponuja dober vpogled v obravnavano temo in je lahko napotenim delavcem v pomoč pri razumevanju pomena medkulturnih razlik, vodstvu pa v razmislek in spodbudo za izboljšanje stanja na tem področju. Kljub temu da je raziskava vezana na konkretno korporacijo, je lahko v pomoč tudi vodstvu in zaposlenim v drugih korporacijah, ki se najverjetneje srečujejo s podobnimi vprašanji pri svojem poslovanju.
Ključne besede: kompetenca, medkulturnost, poslovanje, korporacija, kultura, konkurenčna prednost
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2024; Ogledov: 7; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,79 MB)

Ključne besede: komunikacija, organizacijska klima, organizacijska kultura, zaposleni, zadovoljstvo, uspešnost, motivacija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 0

Opis: Izhodišča: Današnji napredek in kompleksnost zdravstvene oskrbe sta povzročila resne pomanjkljivosti v kakovosti oskrbe in varnosti pacientov. Varnost pacientov in kakovost oskrbe sta globalni zahtevi, ki sta v ospredju političnih programov na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Vse pogostejša razprava o varnosti in kakovosti v zdravstvu vodi do vprašanja, ali imajo zdravstveni delavci znanje in veščine, potrebne za zaščito in izboljšanje oskrbe pacientov. Pomanjkanje znanja in veščin med zaposlenimi v zdravstvu je bilo ugotovljeno kot pomembna ovira za izboljšanje kakovosti oskrbe. Novejši dokazi celo kažejo, da zdravstveno osebje morda ni dovolj usposobljeno ali morda ni prejelo potrebnega usposabljanja za izboljšanje kakovosti in varnost pacientov, kar je pomembno dejstvo pri zagotavljanju varnosti in kakovosti v zdravstvu. Namen raziskave je proučiti znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu ter ugotoviti, kako ocenjujejo sedanje stanje kakovosti in varnosti v zdravstvu in na podlagi rezultatov opredeliti stopnjo varnostne kulture. Metode: V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s katero je bilo ugotovljeno, kakšno je znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih organizacijah. Za namen raziskave je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil pripravljen na podlagi različnih predhodnih raziskav. Populacija v raziskavi so bile medicinske sestre v zdravstvenih organizacijah, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik. Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvenih organizacijah. Sodelovanje v anketi je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati ankete so bili prenešeni v program SPSS in analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazani grafično in tabelarno. Rezultati: V raziskavi je bilo 100 ustrezno izpolnjenih anket. Velika večina vprašanih je pravilno opredelila kakovostno obravnavo. Največ jih ve, da nenehno izboljšanje kakovosti v zdravstvu vključuje programe usposabljanja za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Znanje medicinskih sester o kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih zavodih je dobro, saj je 92 % vprašanih pravilno opredelilo, kaj je kakovostna obravnava. Anketiranci so varnost in kakovost v njihovi organizaciji ocenili s povprečno oceno 3,85, kar priča o tem, da je kakovost in varnost dokaj dobra, vendar bi jo bilo možno precej izboljšati. Vključeni v raziskavo varnostno klimo na petstopenjski lestvici ocenjujejo z visoko oceno (4,57). V raziskavi je ugotovljeno tudi, da imajo bolj izobražene medicinske sestre v izbranih zdravstvenih organizacijah več znanja s področja kakovosti in varnosti v zdravstvenih organizacijah kot manj izobražene. Razprava: Raziskava zagotavlja nove informacije znanja s področja kakovosti in varnosti medicinskih sester. Medicinske sestre imajo na splošno dobro znanje s tega področja. Vendar pa se moramo zavedati, da to ni dovolj za večjo varnost in zmanjšanje napak, saj je potrebno ta znanja tudi uporabiti, kar pa je lahko tematika nadaljnjega raziskovanja. Kar zadeva prakso, lahko kakovost in varnost v zdravstvu povzroči izboljšanje kakovosti oskrbe, zmanjšanje neželenih dogodkov in povečanje zadovoljstva pacientov in medicinskih sester, zmanjšanje izgorelosti medicinskih sester.
Ključne besede: kakovost, varnost, zdravstvo, varnostna kultura, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Skupina Slovenske železnice je skupina, ki ima na dnevni bazi veliko opravka s komuniciranjem. Tej skupini je pravilna raba in uporaba komunikacije ključna za nemoteno poslovanje ter sodelovanje med zaposlenimi. S pomočjo ankete in intervjuja, ki smo ga opravili s to skupino, nam je dal jasne odgovore o vplivu neverbalne komunikacije med zaposlenimi v podjetju. Kvantitativno raziskavo smo opravljali s pomočjo ankete, ki je bila razdeljena v fizični obliki zaposlenim na sedežu skupine Slovenske železnice. Vse ankete, ki so bile razdeljene med zaposlene, smo dobili v enakem številu tudi nazaj. Vse ankete smo analizirali in jih prikazali v tabelaričnem prikazu. Tako smo lažje in bolj razčlenjeno prišli do boljših rezultatov znotraj podjetja. Vprašanja so se nanašala na delovni tim, ki vsakodnevno delajo skupaj in komunicirajo. Zanimalo nas je, koliko so vešči neverbalne komunikacije, kaj za njih to pomeni v praksi, koliko neverbalna komunikacija pomaga pri izboljšanju samih odnosov med zaposleni in kateri elementi so za njih bistveni, kadar se sporazumevajo neverbalno. Kvalitativni del smo opravljali s pomočjo intervjuja, ki smo jih opravili z vodilnimi, vodji prodaje, storitev in nabave, vodji invalidskih delavnic in invalidov ter vodji prodajnih avtomatov po Sloveniji. Vprašanja so se nanašala na to, koliko vodje uporabljajo neverbalno komunikacijo s svojimi zaposlenimi, kaj je za njih pomembnejše, kakšna so njihova opažanja glede uporabe neverbalne komunikacije med zaposlenimi ter ali so pri njih pomemben del izobraževanja tematike neverbalne komunikacije.
Ključne besede: zaposleni, komuniciranje, neverbalno komuniciranje, organizacijska kultura, Slovenske železnice
Objavljeno v ReVIS: 11.05.2024; Ogledov: 187; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Cilj študije je raziskati in analizirati vpliv kulture na spletne igre na srečo in kulturni vpliv na individualno izbiro v primeru iger »slot«. Na družbo iger na srečo lahko gledamo kot na aktualno interdisciplinarno raziskovalno temo, kjer družba tveganja in odgovorno igralništvo postajata del sodobnih igralniških kultur. Številne študije iger na srečo se v večini osredotočajo na analizo negativnih ali pozitivnih učinkov igralniške industrije. Prav zato se ta študija osredotoča na analizo individualne izbire v kontekstu kulture in družbene strukture. Kako kulturne komponente, kot so vrednote, norme, prepričanja in simboli, vplivajo na igralčevo izbiro v primeru internetnih iger »slot«? Za analizo kulturnega vpliva spletnih iger na srečo smo uporabili mešane metode. Primarna raziskava analizira igre »slot« na podlagi stopnje priljubljenosti (1–10) in jih primerja s kulturnimi komponentami, značilnostmi in dejavniki tveganja. Hkrati sekundarna analiza primerja nagnjenost k tveganju z ostalimi parametri, kot so sprejemanjem demokracije, vrednote dela, vrednote samoizražanja itd. V teoretičnem pregledu smo prav tako vključili analizo kulturnih razsežnosti (Cultural dimensions) obravnavanih s strani Hofstedeja in Minkova. Študija ugotavlja, da ima kultura pomemben vpliv na posmaznika pri izbiri igre »slot«. Na primer evropske družbe bodo bolj verjetno izbrale pustolovske igre, medtem ko ortodoksne družbe preferirajo casino ali azijsko tematiko igre. Poleg tega kulture v razvoju v večini bolj tvegajo kot razvite družbe. V zaključkih disertacije predlagamo splošni model iger na srečo, ki ga sestavljajo štiri igralniške kulture: sodobna igralniška kultura, igralniška kultura v prehodu, enostavna igralniška kultura in zavrta igralniška kultura.
Ključne besede: igralniška kultura, igralniška družba, razvoj iger na srečo, internetne igre »slot«, individualna izbira
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2024; Ogledov: 379; Prenosov: 25
Celotno besedilo (10,32 MB)