Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 128
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu
Bojana Agreš, 2024, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Današnji napredek in kompleksnost zdravstvene oskrbe sta povzročila resne pomanjkljivosti v kakovosti oskrbe in varnosti pacientov. Varnost pacientov in kakovost oskrbe sta globalni zahtevi, ki sta v ospredju političnih programov na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Vse pogostejša razprava o varnosti in kakovosti v zdravstvu vodi do vprašanja, ali imajo zdravstveni delavci znanje in veščine, potrebne za zaščito in izboljšanje oskrbe pacientov. Pomanjkanje znanja in veščin med zaposlenimi v zdravstvu je bilo ugotovljeno kot pomembna ovira za izboljšanje kakovosti oskrbe. Novejši dokazi celo kažejo, da zdravstveno osebje morda ni dovolj usposobljeno ali morda ni prejelo potrebnega usposabljanja za izboljšanje kakovosti in varnost pacientov, kar je pomembno dejstvo pri zagotavljanju varnosti in kakovosti v zdravstvu. Namen raziskave je proučiti znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu ter ugotoviti, kako ocenjujejo sedanje stanje kakovosti in varnosti v zdravstvu in na podlagi rezultatov opredeliti stopnjo varnostne kulture. Metode: V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s katero je bilo ugotovljeno, kakšno je znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih organizacijah. Za namen raziskave je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil pripravljen na podlagi različnih predhodnih raziskav. Populacija v raziskavi so bile medicinske sestre v zdravstvenih organizacijah, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik. Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvenih organizacijah. Sodelovanje v anketi je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati ankete so bili prenešeni v program SPSS in analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazani grafično in tabelarno. Rezultati: V raziskavi je bilo 100 ustrezno izpolnjenih anket. Velika večina vprašanih je pravilno opredelila kakovostno obravnavo. Največ jih ve, da nenehno izboljšanje kakovosti v zdravstvu vključuje programe usposabljanja za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Znanje medicinskih sester o kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih zavodih je dobro, saj je 92 % vprašanih pravilno opredelilo, kaj je kakovostna obravnava. Anketiranci so varnost in kakovost v njihovi organizaciji ocenili s povprečno oceno 3,85, kar priča o tem, da je kakovost in varnost dokaj dobra, vendar bi jo bilo možno precej izboljšati. Vključeni v raziskavo varnostno klimo na petstopenjski lestvici ocenjujejo z visoko oceno (4,57). V raziskavi je ugotovljeno tudi, da imajo bolj izobražene medicinske sestre v izbranih zdravstvenih organizacijah več znanja s področja kakovosti in varnosti v zdravstvenih organizacijah kot manj izobražene. Razprava: Raziskava zagotavlja nove informacije znanja s področja kakovosti in varnosti medicinskih sester. Medicinske sestre imajo na splošno dobro znanje s tega področja. Vendar pa se moramo zavedati, da to ni dovolj za večjo varnost in zmanjšanje napak, saj je potrebno ta znanja tudi uporabiti, kar pa je lahko tematika nadaljnjega raziskovanja. Kar zadeva prakso, lahko kakovost in varnost v zdravstvu povzroči izboljšanje kakovosti oskrbe, zmanjšanje neželenih dogodkov in povečanje zadovoljstva pacientov in medicinskih sester, zmanjšanje izgorelosti medicinskih sester.
Ključne besede: kakovost, varnost, zdravstvo, varnostna kultura, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Učinkovitost delitve znanja v organizaciji: vpliv dejavnikov, kot so kultura organizacije, tehnologija in vodstveni pristop : magistrska naloga
Blanka Gotlib Kerin, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na poglobljeni raziskavi, ki preučuje učinkovitost procesa delitve znanja v organizaciji, pri čemer posebno pozornost posveča vplivu dejavnikov, kot so kultura organizacije, tehnologija ter vodstveni pristop. Z združitvijo teoretičnih konceptov in praktičnega empiričnega dela smo postavili hipoteze in oblikovali osrednje raziskovalno vprašanje. Teoretični okvir predstavlja celovit vpogled v osnovne vidike znanja, vrste znanja, proces upravljanja z znanjem ter vlogo kulture, tehnologije in vodenja pri delitvi znanja v organizaciji. Empirični del razkriva raziskovalno metodologijo, vključno z vrsto raziskave, uporabljenim merskim instrumentom ter analizo rezultatov anketnega vprašalnika. Pridobljeni rezultati ne le potrjujejo postavljene hipoteze, temveč tudi odgovarjajo na glavno raziskovalno vprašanje. Delo se zaključuje s prepoznavanjem omejitev, predlogi izboljšav ter smernicami za nadaljnje raziskave v tej pomembni domeni organizacijskega delovanja.
Ključne besede: učinkovitost delitve znanja, kultura organizacije, tehnologija, vodstveni pristop, upravljanje znanja
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2024; Ogledov: 208; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
VPLIV NEVERBALNE KOMUNIKACIJE NA ODNOSE MED ZAPOSLENIMI V IZBRANEM PODJETJU
Simona Širovnik, 2024, ni določena

Opis: Skupina Slovenske železnice je skupina, ki ima na dnevni bazi veliko opravka s komuniciranjem. Tej skupini je pravilna raba in uporaba komunikacije ključna za nemoteno poslovanje ter sodelovanje med zaposlenimi. S pomočjo ankete in intervjuja, ki smo ga opravili s to skupino, nam je dal jasne odgovore o vplivu neverbalne komunikacije med zaposlenimi v podjetju. Kvantitativno raziskavo smo opravljali s pomočjo ankete, ki je bila razdeljena v fizični obliki zaposlenim na sedežu skupine Slovenske železnice. Vse ankete, ki so bile razdeljene med zaposlene, smo dobili v enakem številu tudi nazaj. Vse ankete smo analizirali in jih prikazali v tabelaričnem prikazu. Tako smo lažje in bolj razčlenjeno prišli do boljših rezultatov znotraj podjetja. Vprašanja so se nanašala na delovni tim, ki vsakodnevno delajo skupaj in komunicirajo. Zanimalo nas je, koliko so vešči neverbalne komunikacije, kaj za njih to pomeni v praksi, koliko neverbalna komunikacija pomaga pri izboljšanju samih odnosov med zaposleni in kateri elementi so za njih bistveni, kadar se sporazumevajo neverbalno. Kvalitativni del smo opravljali s pomočjo intervjuja, ki smo jih opravili z vodilnimi, vodji prodaje, storitev in nabave, vodji invalidskih delavnic in invalidov ter vodji prodajnih avtomatov po Sloveniji. Vprašanja so se nanašala na to, koliko vodje uporabljajo neverbalno komunikacijo s svojimi zaposlenimi, kaj je za njih pomembnejše, kakšna so njihova opažanja glede uporabe neverbalne komunikacije med zaposlenimi ter ali so pri njih pomemben del izobraževanja tematike neverbalne komunikacije.
Ključne besede: zaposleni, komuniciranje, neverbalno komuniciranje, organizacijska kultura, Slovenske železnice
Objavljeno v ReVIS: 11.05.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

4.
Vpliv kulturnih centrov za oblikovanje konzumentov kulture
Tea Bilić, 2024, ni določena

Opis: UTJECAJ KULTURNIH CENTARA U KREIRANJU KULTURNIH KONZUMENATA SAŽETAK Kulturne centre u ovom istraživanju promatramo kao aktivne pokretače sinergije lokalne zajednice koji manifestiraju kazališne, likovne i glazbene djelatnosti, programe filmske kulture itd. Posjeduju kulturne resurse koji su sposobni mijenjati društvene postavke i oblikovati populaciju u kulturne konzumente. Cilj istraživanja bio je otkriti važnost kulturnih centara te odgovoriti na pitanje mogu li kulturni centri kreirati kulturne konzumente i koliki im je značaj u obogaćivanju kvalitete kulturnog života lokalne zajednice. Kvalitativni dio istraživanja obuhvaćao je provedbu fokus-grupe sa svrhom zahvaćanja stavova stanovnika u naselju u kojem je smješten centar o pitanjima utjecaja kulturnog centra, a kvantitativni dio činila je provedba ankete oblikovane na osnovi dosadašnjih spoznaja i rezultata fokus-grupe. Rezultati su pokazali da građani nakon posjeta programa u centru imaju osjećaj ispunjenosti, pripadnosti naselju te kvalitetno provedenog vremena. Također, smatraju da je implementiranje kulture u obrazovanje važno i da kulturni centri trebaju biti dio obrazovnog sustava. Zaključujemo da se provedenim istraživanjem potvrđuje hipoteza da kulturni centri mogu kreirati kulturne konzumente te utjecati na kvalitetu života i opći razvoj, i to kroz povećani broj programa za sugrađane putem odgoja i obrazovanja kroz umjetnost u kulturnim centrima. Sinteza istraživanja o dobrobiti kulture i umjetnosti u sprezi s kulturnim centrima te rezultata istraživanja, provedenog na primjeru Centra za kulturu i obrazovanje Susedgrad, rezultirala je kreiranjem Modela razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba. Riječ je o modelu obrazovanja kroz kulturu i umjetnost u kulturnim centrima, što je ujedno i značajan aplikativni doprinos za stvaranje politika kulture i obrazovanja. Kroz Model se u korelaciju dovode trenutačni oblik školske nastave te kreativan i praktičan rad (kroz kulturu i umjetnost) u kulturnim centrima Grada Zagreba što dovodi do jačanja intelektualnih sposobnosti i poticanja emocionalnog razvoja. Time se kreiraju kulturni konzumenti sa svrhom jačanja socijalnog i kulturnog kapitala pojedinca što će u cijelosti imati kvalitetan odraz na svakodnevicu i razvoj društva.
Ključne besede: Ključne riječi: kultura, centri za kulturu, kulturno-umjetnički programi, kulturni konzumenti, obrazovanje kroz umjetnost, kulturni kapital, Model razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 306; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

5.
Kulturni vpliv v industriji spletnih iger na srečo: Zakaj je spletno igralni avtomat privlačen v očeh igralca?
Maja Brešan, 2024, ni določena

Opis: Cilj študije je raziskati in analizirati vpliv kulture na spletne igre na srečo in kulturni vpliv na individualno izbiro v primeru iger »slot«. Na družbo iger na srečo lahko gledamo kot na aktualno interdisciplinarno raziskovalno temo, kjer družba tveganja in odgovorno igralništvo postajata del sodobnih igralniških kultur. Številne študije iger na srečo se v večini osredotočajo na analizo negativnih ali pozitivnih učinkov igralniške industrije. Prav zato se ta študija osredotoča na analizo individualne izbire v kontekstu kulture in družbene strukture. Kako kulturne komponente, kot so vrednote, norme, prepričanja in simboli, vplivajo na igralčevo izbiro v primeru internetnih iger »slot«? Za analizo kulturnega vpliva spletnih iger na srečo smo uporabili mešane metode. Primarna raziskava analizira igre »slot« na podlagi stopnje priljubljenosti (1–10) in jih primerja s kulturnimi komponentami, značilnostmi in dejavniki tveganja. Hkrati sekundarna analiza primerja nagnjenost k tveganju z ostalimi parametri, kot so sprejemanjem demokracije, vrednote dela, vrednote samoizražanja itd. V teoretičnem pregledu smo prav tako vključili analizo kulturnih razsežnosti (Cultural dimensions) obravnavanih s strani Hofstedeja in Minkova. Študija ugotavlja, da ima kultura pomemben vpliv na posmaznika pri izbiri igre »slot«. Na primer evropske družbe bodo bolj verjetno izbrale pustolovske igre, medtem ko ortodoksne družbe preferirajo casino ali azijsko tematiko igre. Poleg tega kulture v razvoju v večini bolj tvegajo kot razvite družbe. V zaključkih disertacije predlagamo splošni model iger na srečo, ki ga sestavljajo štiri igralniške kulture: sodobna igralniška kultura, igralniška kultura v prehodu, enostavna igralniška kultura in zavrta igralniška kultura.
Ključne besede: igralniška kultura, igralniška družba, razvoj iger na srečo, internetne igre »slot«, individualna izbira
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2024; Ogledov: 311; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (10,32 MB)

6.
Pomen managementa znanja pri delu na daljavo : magistrska naloga
Uroš Urbanc, 2022, magistrsko delo

Ključne besede: delo na daljavo, organizacijska kultura, Covid-19, prenos znanja
Objavljeno v ReVIS: 06.12.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
Vodenje timov v medkulturnih organizacijah
Aleks Topolnjak, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno vodenje timov v medkulturnih organizacijah. Cilj raziskave je ugotoviti, kako se vodje soočajo in rešujejo problem z vodenjem timov v organizacijah, ki so sestavljene iz različnih kultur. Svet je v zadnjih 30 letih po koncu hladne vojne postal interkulturni prostor. To je povzročilo številne migracije v druge države sveta zaradi boljše kakovosti življenja in poslovnih priložnosti, ki tako postanejo del medkulturnega okolja. Ker so ljudje na vsakem delu sveta različni (kulturološko in etnično), je težko, da bodo na delovnem mestu postali homogena skupina. Kultura, versko prepričanje in etnična pripadnost povzročajo ovire vodjam na delovnem mestu.
Ključne besede: Kultura, vodenje, vodja, organizacija, etnična pripadnost, religija
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
9.
Strategija korporacijske kulture v izbrani organizaciji : diplomsko delo
Ema Resnik, 2023, diplomsko delo

Ključne besede: organizacijska kultura, organizacijska klima, strategija
Objavljeno v ReVIS: 16.03.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Srečanje dveh poslovnih kultur: primerjava ZDA in Slovenije : magistrska naloga
Marko Velikanje, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaradi globalizacije so mogoča čedalje pogostejša kulturna stikanja. Cilj raziskave v tem magistrskem delu je bil proučiti poslovni kulturi ZDA in Slovenije ter prednosti ali težav njunega medsebojnega srečanja. Teoretično raziskovanje je dopolnjeno z empiričnim raziskovanjem, izvedenim s polstrukturiranimi intervjuji. Na podlagi empirične raziskave je mogoče sklepno ugotoviti: da so med podjetji v različnih poslovnih okoljih zanesljivo razlike, te ne izhajajo nujno le iz poslovnega sveta, ampak iz življenja ljudi in družbe v zadevni državi na splošno. Nekatere razlike so predvsem v tem, kako pristopiti k prepričanju za poslovno sodelovanje. Američani so bolj odprti za poslovanje in prej zaupajo v poslovno sodelovanje, Slovenci pa so močno stisnjeni v kalupe administracije. Ni mogoče neposredno primerjati poslovanja kar v vseh državah povprek. Ugotoviti pa je mogoče še, da so v ameriških podjetjih s komunikacijo bolj odkriti, dobiti je mogoče več informacij kot v Sloveniji. Komunikacija je bolj realna in odgovori so bolj pošteni, slovenski poslovneži so bolj zadržani na sestankih in redko povedo informacije. Vtisi poslovanja Američanov s Slovenci kažejo, da se slovenski način dela močno razlikuje od ameriškega, vendar tisti, ki poslujejo tudi z drugimi evropskimi državami, ugotavljajo, da se slovenski način dela ne razlikuje pomembno od preostalega evropskega. Je pa mogoče opaziti razlike v delu in ravnanju družb in poslovnih subjektov zunaj Evrope. Poslovneži, ki so sodelovali v raziskavi, so izrecno opozorili na razlike poslovanja z azijskimi podjetji, saj naj bi bila načina poslovanja in komunikacije pomembno različna od tistih v drugih okoljih. Ključno pri tem je, so poudarili, da se je nujno poučiti o načinu poslovanja v zadevnih državah, prepoznati te razlike, se ustrezno prilagoditi in usmeriti poslovanje podjetja na tako pot, da ustreza poslovanju v zadevni tuji državi. Kot še ugotavljajo sodelujoči v raziskavi, se v vsaki državi kultura in navade močno spreminjajo.
Ključne besede: poslovna kultura, globalizacija, jezik, poslovanje, podjetništvo, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 605; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (797,24 KB)

Iskanje izvedeno v 2.1 sek.
Na vrh