1. POMEN PRILAGODLJIVOSTI PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE ZA KAKOVOSTNO OBRAVNAVO HEMODIALIZNEGA PACIENTAIza Draškovič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Hemodializa je oblika dialize, pri kateri se kri prečisti. Čiščenje poteka s po-močjo hemodializatorja oziroma umetne ledvice. Hemodializa poteka tako, da se kri črpa iz telesa v hemodializator. Tukaj se kri prefiltrira skozi polprepustno membrano in na ta način se odstranjujejo odpadne snovi in odvečna tekočina. Po tem postopku se očiščena kri vrne nazaj v telo. Običajno se izvaja trikrat na teden oziroma glede na potrebe pacienta. Največji pomen izvajanja hemodialize je celotni proces zdravstvene nege pri obravnavi dializnega pacienta. Pred začetkom same dialize mora-mo izbrati pravilen žilni dostop, hkrati skrbeti za preprečevanje okužb, da ne pride do morebitnih za-pletov. Skozi sam postopek spremljamo vitalne funkcije pacienta, obvladujemo elektrolitsko ravnovesje in tekočine. Za izvedbo same hemodialize je pomembno sodelovanje z različnimi strokovnjaki, ki pri-pomorejo k uspešnemu zdravljenju. Ne smemo pa pozabiti na samega pacienta, ki ga pravilno izobra-žujemo o sami bolezni, nudimo pomoč pri načrtovanju prehrane in pri tem vključimo tudi družino. Za uspešno zdravljenje pacientu nudimo psihološko podporo. Namen raziskave je ugotoviti pomen prila-godljivosti procesa zdravstvene nege za kakovostno obravnavo hemodializnega pacienta.
Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni podatki in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na sestavljeni predlogi za polstrukturirani intervju, raziskava pa je pote-kala v mesecu februarju 2025.
Rezultati: Izbran je bil namenski vzorec, intervjuvali smo šest diplomiranih medicinskih sester, ki svoje delo opravljajo na oddelku za hemodializo. Diplomirane medicinske sestre so se v intervjujih strinjale, da so temelji kakovosti zdravljenja individualna oskrba, varnostna in psihosocialna podpora ter fizična in psihološka zaščita pacienta. Intervjuvanke postavljajo pacienta v središče zdravstvene obravnave in hkrati poudarjajo pomembnost dodatnega usposabljanja zaposlenih. Izjemno pomemben pa jim je ce-lotni pristop k pacientu, ki vključuje vse psihosocialne in življenjske dejavnike.
Razprava: Ugotovili smo, da na pacientovo zadovoljstvo vplivajo individualizirana zdravstvena nega, stalno spremljanje pacientovega stanja, zagotavljanje varnega okolja in učinkovita komunikacija. Kako-vostna obravnava je tesno povezana s strokovnim izobraževanjem zdravstvenega osebja, spodbujanje pacientov v procesu odločanja in sodelovanje v zdravstvenih timih. Boljši rezultat zdravljenja nam kaže stalno prilagoditev negovalnih ukrepov pacienta ter prilagoditev parametrov, ki vključujejo prehrano ter psihološko in socialno podporo. Sodelovanje na sestankih, razdelitve vlog timu in učinkovita komu-nikacija kažejo kakovostni proces zdravljenja pacienta.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, diplomirana medicinska sestra, življenje s hemodializo, proces zdravstvene nege pacienta
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 287; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. VPLIV GIBALNO-KOGNITIVNE MED-DIALIZNE VADBE NA FUNKCIONALNI STATUS HEMODIALIZNIH BOLNIKOVAljaž Kren, 2025, doktorska disertacija Opis: Teoretična izhodišča: Bolniki s kronično ledvično boleznijo, ki se zdravijo s hemodializo, doživljajo
raznoliko paleto simptomov, kot so zmanjšana telesna pripravljenost, osteoporoza, sarkopenija,
utrujenost, krhkost, motnje spanja, sindrom nemirnih nog in upad kognitivnih sposobnosti. Posledica
tega je pomembno zmanjšanje funkcionalne zmogljivosti in kakovosti življenja, kar dodatno zmanjšuje
telesno in kognitivno aktivnost ter s tem poslabšuje simptome. Do danes še ni jasnih farmakoloških ali
nefarmakoloških intervencij, ki bi lahko preprečile ali zmanjšale te škodljive učinke. Pri zdravi starejši
populaciji so raziskave prikazale spodbudne rezultate gibalne in kognitivne vadbe, medtem ko so učinki
kombiniranih oblik vadbe pri hemodializnih bolnikih slabo raziskani.
Metode: Za izdelavo doktorske disertacije smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop z metodo
eksperimenta. V centru za kronično hemodializo Leonišče v Ljubljani smo izvedli unicentrično
randomizirano kontrolirano klinično raziskavo. Glede na vključitvene in izključitvene kriterije smo
naključno razporedili 44 hemodializnih bolnikov v eksperimentalno (n = 22) in kontrolno (n = 22)
skupino. Eksperimentalna skupina (65,7 ± 9,7 let) je med hemodializo (trikrat tedensko; 12 tednov)
izvajala program med-dializnega kolesarjenja na prilagojenem ergometru in med-dializne kognitivne
vadbe na platformi CogniFit na tabličnih računalnikih. Kontrolna skupina (67,2 ± 12,5 let) je bila deležna
le standardne hemodializne oskrbe. Primarni izidi raziskave so rezultat pri oceni pozornosti z
računalniškim testom sistema pozornosti (test aktivne pozornosti, test deljene pozornosti), rezultat na
Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti in rezultat na testu mentalnega sledenja A in B. Sekundarni
izidi raziskave so telesna zmogljivost (test 10 ponovitev vstajanja s stola, test moč stiska pesti, test
spontane hitrosti hoje, test ravnotežja), vrednosti mediatorjev vnetja (Interlevkin 6 in C-reaktivni
protein), vrednost možganskega nevrotrofičnega faktorja in ocena krhkosti (Edmontonska lestvica
krhkosti). S testom analize variance z mešanim načrtom za ponovljene meritve med skupinama smo
preverjali statistične razlike med skupinama po času za spremenljivke, ki so imele normalno
porazdelitev. Za nenormalno porazdeljene spremenljivke smo za primerjavo uporabili test posplošene
enačbe ocenjevanja.
Rezultati: Raziskavo je zaključilo 43 hemodializnih bolnikov. Vadbena udeležba med-dializnega
kolesarjenja je bila 79,9 %, s povprečnim časom 37,6 minut na posamezno vadbeno enoto. Vadbena
udeležba med-dializne kognitivne vadbe je bila 84,2 %, s povprečnim časom 30 minut na posamezno
vadbeno enoto. Ugotovili smo statistično značilno interakcijo med faktorjema čas in skupina pri testu
aktivne pozornosti (p = 0,017), Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti (p < 0,001), testu
mentalnega sledenja A (p < 0,001), testu mentalnega sledenja B (p < 0,001), spontani hitrosti hoje (p <
0,001; ?p2 = 0,313) in Edmontonski lestvici krhkosti (p < 0,001). Prav tako ugotavljamo statistično
značilen učinek časa pri merjenju moči stiska pesti (p = 0,002, ?p2 = 0,210), testu ravnotežja (p = 0,029),
Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti (p < 0,001), Interlevkinu 6 (p = 0,007), faznem kotu (p =
0,003; ?p2 = 0,198) in možganskem nevrotrofičnem faktorju (p = 0,007; ?p2 = 0,218).
Razprava: Integracija inovativne, nefarmakološke, bimodalne intervencije med-dializnega kolesarjenja
in kognitivne vadbe v standardno hemodializno oskrbo predstavlja celostni pristop k obravnavi
hemodializnih bolnikov, ki se je izkazal kot učinkovit, varen ter enostaven za izvajanje med hemodializo,
in sicer s pozitivnim vplivom na funkcionalni status bolnikov.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, med-dializno kolesarjenje, kognitivna vadba,
telesna pripravljenost, kognitivne sposobnosti.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, med-dializno kolesarjenje, kognitivna vadba, telesna pripravljenost, kognitivne sposobnosti
Objavljeno v ReVIS: 27.08.2025; Ogledov: 370; Prenosov: 27
Celotno besedilo (4,32 MB) |
3. KOMUNIKACIJA Z DIALIZNIM PACIENTI: IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI OSKRBEPatricija Miklavčič Hribernik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ledvice ležijo za potrebušnico na vsaki strani hrbtenice. Vsaka ledvica je velika približno 12 cm in tehta okrog 150 g. Glavne naloge ledvice so uravnavanje elektrolitov, uravnavanje kislinsko-baznega ravnovesja, izločanje presnovnih proizvodov ter tvorba in izločanje hormonov. Zaradi staranja prebivalstva se povečuje število ledvičnih obolenj. Zdravljenje kronične ledvične bolezni je možno na tri načine: s hemodializo, peritonealno dializo in presaditvijo ledvic. Pacienti, ki se zdravijo s hemodializo, so odvisni od dializnega aparata in zdravstvenega osebja. Komunikacija med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev je temeljni in pomemben del zdravstvenega varstva. Namen raziskave je preučiti kakovost in izzive komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem ter identificirati priložnosti za izboljšanje komunikacijskih praks, ki bi prispevale k boljši oskrbi in večjemu zadovoljstvu pacientov.
Metode: Uporabili smo kvalitativni pristop. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo pripravili vprašanja za polstrukturiran poglobljeni intervju. V vseh fazah smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo tematsko analizirali. V raziskavi je sodelovalo dvanajst oseb v zdravstveni ustanovi, ki se zdravijo s hemodializo.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo večinoma vsi podobne izkušnje v komunikaciji z medicinskimi sestrami in informiranostjo o samem poteku dializnega zdravljenja. Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Diplomska naloga nudi dragocen vpogled v doživljanje komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem, predvsem medicinskimi sestrami.
Razprava: Identificirani dejavniki učinkovite komunikacije lahko pomagajo oblikovati smernice za izboljšanje komunikacijskih veščin zdravstvenega osebja. Na podlagi predlogov pacientov za izboljšave lahko zdravstvene ustanove razvijejo konkretne ukrepe za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in pacientovega zadovoljstva.
Ključne besede: pacient, komunikacija, ledvična bolezen, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 536; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,29 MB) |
4. ŽIVLJENJSKI SLOG BOLNIKA S KRONIČNO LEDVIČNO BOLEZNIJORebeka Šinkovec, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani, katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika s kronično ledvično boleznijo.
Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost (nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje o prostovoljnem sodelovanju.
Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni. Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog pri kronični ledvični bolezni.
Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 1483; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. |
6. |
7. |
