Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Zakonska zveza je poleg zunajzakonske in istospolne partnerske zveze oblika življenjske skupnosti, ki je pravno urejena v Republiki Sloveniji. Sklenitev zakonske zveze je osebni akt in obenem pomemben pravni posel družinskega prava, zaradi česar je zelo pomembno, da je sklenjena pod točno določenimi pogoji. V diplomski nalogi bom na začetku opredelila pojem zakonske zveze, njeno sklenitev, pogoje in posledice njene sklenitve. Nato se bom osredotočila na pogoje in dejstva, ki lahko pomenijo in privedejo do neveljavnosti zakonske zveze. Neveljavnost zakonske zveze je osrednja tema diplomske naloge. Poudarek bo na razlogih neveljavnosti, njenih posledicah in pogojih. Čeprav je razveljavitev zakonskih zvez bistveno manj kot razvez, še vedno predstavljajo velik problem. Bistvo zakonske zveze je namreč, da naj bi temeljila na svobodni odločitvi, medsebojni čustveni navezanosti, obojestranskem spoštovanju, zaupanju, razumevanju in medsebojni pomoči. Seveda se lahko zgodi, da je določena zakonska zveza neveljavna, pomembno pa je dejstvo, ali je neveljavna zaradi zlovernosti enega zakonca ali obeh ali samo zaradi nesrečnega spleta okoliščin, ki se jih v trenutku sklenitve zakonske zveze ni zavedal nobeden od zakoncev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, zakonski zadržki, absolutna neveljavnost, relativna neveljavnost, konvalidacija, legitimacija, razveljavitev, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2585; Prenosov: 192
Celotno besedilo (758,77 KB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut pravnega interesa v ustavo-sodnem postopku oziroma dosedanji razvoj tega pravnega instituta v Sloveniji, delno pa je podan tudi primerjalni vidik obravnavanega vprašanja v nekaterih državah, ki so primerljive s Slovenijo. V slovenskem pravnem sistemu je ta institut pomemben predvsem zato, ker že Ustava Republike Slovenije določa, da se postopek ustavnosodne presoje predpisov lahko začne na podlagi zahteve oziroma na podlagi pobude (162. člen). Ključni problem, ki sem ga v tej zvezi raziskoval je, kako je Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti in kako danes obravnava procesne predpostavke za sprožitev postopka ustavno-sodne presoje glede na izjemno obremenjenost tega sodišča. Pri tem je ključnega pomena dejstvo, da se pri tem vprašanju srečujeta dve pomembni pravni dobrini: na eni strani pravica različnih strank (tudi fizičnih oseb) do ustavno-sodnega varstva pravic, na drugi strani pa omejena možnost Ustavnega sodišča, da obravnava prav vse zahteve in pobude v postopku ustavno-sodne presoje. Preobremenjenost ustavnih sodnikov bi namreč lahko povzročila prav nasproten učinek – in bi zaradi včasih bagatelnih zadev lahko ostala nerešena nekatera pomembna pravna vprašanja (ali pa bi se vsaj bistveno zamujalo z reševanjem pomembnih pravnih vprašanj).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ustavno sodišče, ustavna pravica, ustavnost in zakonitost, pravni interes, ustavno-sodni postopek, zahteva za sprožitev postopka, pobuda za sprožitev postopka, abstraktna in konkretna kontrola ustavnosti, procesna predpostavka, procesna legitimacija
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 20
Celotno besedilo (744,37 KB)