Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo, da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«. Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo dodatno obogatili. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe, lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano literaturo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1438; Prenosov: 259
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Diplomsko delo je namenjeno spoznavanju Aspergerjevega sindroma in njegovih značilnosti v navezavi s kognitivno vedenjskim pristopom. V prvem delu diplomskega dela smo uvodoma predstavili spekter avtističnih motenj in kratko zgodovino avtizma. Tukaj se je skozi zadnja leta spreminjalo marsikaj, od samega pojmovanja motnje do različne etiologije. Sledi bolj obsežno poglavje, ki je namenjeno Aspergerjevem sindromu in njegovim ključnim značilnostim. S pomočjo podatkov, ki smo jih zbrali v strokovni literaturi, v prvem delu opišemo glavne specifike spektra avtističnih motenj in Aspergerjevega sindroma. Ta teoretična spoznanja so primerjana z življenskimi izkušnjami oseb z Aspergerjevim sindromom in njihovimi sorodniki. V sklopu tega dela je izpostavljen tudi pomen diagnoze in zgodnje obravnave, ki se je izkazal za ključno, ko govorimo o kvaliteti življenja osebe z Aspergerjevim sindromom.. V drugem delu diplomske naloge se osredotočamo na kognitivno vedenjsko terapijo in v uvodu opišemo njene principe in glavne značilnosti ter cilje tega pristopa. Večjo pozornost v tem delu je posvečena sami navezavi med Aspergerjevim sindromom in kognitivno vedenjskim pristopom, ter modifikaciji tehnik uporabnih za obravnavo osebe z Aspergerjevim sindromom. V nadaljevanju je predstavljena obravnava, kako se zmanjša moteče motnje in čimbolj izboljša posameznikovo funkcioniranje. Eno izmed podpoglavij je namenjeno tudi pomembnosti družine in kognitivno vedenjske terapije. Praksa je namreč pokazala veliko navezavo med njima. Zadnji večji sklop je namenjen sklepu, kjer so povzete vse pomembne ugotovitve diplomskega dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtistične motenje, Aspergerjev sindrom, zgodnja obravnava, kognitivno vedenjska terapija, modifikacija tehnik, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1022; Prenosov: 85
Celotno besedilo (686,59 KB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Reševanje konfliktov med otroki in starši« obravnava odnose in komunikacijo med otroki in starši, reševanje konfliktov med njimi ter načine ravnanja v takšnih situacijah. Ambicija magistrskega dela je ugotoviti, kako se starši odzovejo na konflikte, ki nastanejo v odnosih z otroki, in analizirati, ali so njihovi odzivi ustrezni ter če niso, kakšni bi morali biti. Ugotovitve lahko psihosocialnim svetovalcem pomagajo pri delu s starši, ki imajo težave pri komunikaciji z otroki pri razreševanju konfliktov. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tri glavne vsebinske sklope: teoretičnega, empiričnega in tistega, v katerem avtorica izvede analizo empiričnega dela ter poda svoje predloge. Uvod in zaključek povezujeta magistrsko delo v zaključeno celoto. V teoretičnem delu se avtorica osredotoča na obravnavo družine ter odnosov znotraj nje. Posebno pozornost namenja opredelitvi družine, komunikacijskim procesom ter soočanju s problemi. Avtorica opisuje tudi potrebe otrok, vplive družinskega okolja na razvoj otrok ter vrste vzgojnih slogov. Empirični del vsebuje bistvene povzetke intervjujev, ki jih je avtorica izvedla s starši, ki imajo svoje otroke vpisane v vrtec na Vrhniki. Vprašanja intervjuvancem se osredotočajo na izzive v komunikaciji med starši in otroki ter na načine reševanja konfliktov, ki nastanejo v odnosih med njimi. Analiza odgovorov staršev, ki so odgovarjali na vprašanja, kaže, da se starši s svojimi otroki premalo pogovarjajo in preživijo premalo časa skupaj, nadalje tudi, da je materam bolj kot očetom neprijetno z otrokom spregovoriti o težkih temah, da je neupoštevanje ritualov najpogostejši vzrok za prepire v družini ter da starši v konfliktnih situacijah najpogosteje dvignejo glas in da takrat tudi pogosto spregovorijo o svojih občutkih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, vzgoja, odnosi, konflikti, komunikacija, reševanje težav, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 891; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Vprašanje o smislu življenja je še posebej prisotno med mladimi, saj gre za življenjsko obdobje, ko sprejemajo najpomembnejše življenjske odločitve. Pod težo pomembnih življenjskih vprašanj in dodatno obremenitvijo morebitnih napačnih življenjskih odločitev se lahko pojavi občutek nesmiselnosti življenja. Ta pojav Viktor E. Frankl imenuje bivanjski vakuum ali eksistencialna kriza. Pri tem ne gre za neko bolezensko stanje, temveč je to lahko nek simptom oziroma pokazatelj, da je v življenju posameznika nekaj narobe. Bivanjski vakuum lahko vodi tudi do razvoja noogenih nevroz. V nalogi predstavimo teoretične osnove in rezultate raziskave, v kolikšni meri imajo mladi v Sloveniji osmišljeno svoje življenje. Pri izvedbi raziskave smo se zgledovali po nekaterih znanih raziskavah o bivanjskem vakuumu in uporabili Purpose in life oz. PIL-test, ki smo mu dodali nekaj lastnih vprašanj. Ugotovili smo, da so različne težave pri iskanju zaposlitve in različne oblike socialne izključenosti dejavniki, ki povečajo verjetnost pojavitve bivanjskega vakuuma pri mladih med 20. in 30. letom starosti v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: smisel življenja, kriza, bivanjski vakuum, mladi, logoterapija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1230; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Magistrska naloga z naslovom Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji predstavlja teoretično in empirično raziskavo metakognicije ter njenega odnosa s kognitivno-vedenjsko terapijo. Naloga se deli na dva dela. V prvem, teoretičnem delu predstavim metakognicijo ter njene ožje in širše pojme, ki se navezujejo nanjo. Tako naloga poleg metakognicije vsebuje krajšo predstavitev samoreflektivne zavesti, mindsight ali notranjega pogleda po Sieglu (2010), vpogleda, projeciranega jaza, metakognitivne regulacije z njenimi komponentami, osnov metakognitivne terapije in metakognicije z anatomskega vidika. Predstavim tudi obstoječi osnovni kognitivni model, v katerega na novo umestim metakognicijo. Vsi našteti elementi so med seboj sorodni in predstavljeni v povezavi z metakognicijo. V drugem, empiričnem delu magistrske naloge zastavim raziskovalni vprašanji, ki izhajata iz teoretičnega dela naloge in s katerima skušam zajeti bistvo naslovnega problema. V nadaljevanju postavim hipotezi, ki povzemata moje ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega dela naloge ter odgovorita na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Empirični del vsebuje kvalitativno analizo polstrukturiranega intervjuja z osebo, ki je imela s psihoterapijo pozitivno izkušnjo. Tak izbor se mi zdi smiseln, ker želim opazovati komponente metakognicije in sorodnih pojmov, ki se direktno ali indirektno pojavljajo v več fazah celotnega okrevanja. Prednost izbora je tudi v tem, da je okrevanje že za intervjuvano osebo, ker tako lahko laže reflektira dogajanje v času okrevanja. V kvalitativni analizi intervjuja, ki je potekala v šestih fazah po postopku Lamut in Macur (2012), sem poiskal pojme, ki zajemajo metakognicijo ali njene sorodne pojave, in jih razvrstil v različne kategorije metakognicije. V nadaljevanju izpeljem odnose med šestimi postavljenimi kategorijami metakognicije in kognitivno-vedenjske terapije. Nalogo zaključim s povzetkom ugotovitev, kje in kako vstopa metakognicija v kognitvno-vedenjsko terapijo in s tem dopolnim njen obstoječi model.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: metakognicija, kognitivno-vedenjska terapija, upravljanje, nadziranje, metakognitivna regulacija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 912; Prenosov: 32
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...