181. Vpliv kognitivnih konstruktov na pojavljanje in obvladovanje stresaJan Valenčič, 2017 Opis: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno
definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se
posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki
in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter
zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije,
kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko
že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina
stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh
dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so
uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo
stresa.
V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz
življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče
bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili
kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja)
posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri
posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in
kaj pri tem doživljajo.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 909; Prenosov: 90 Celotno besedilo (1,66 MB) |
182. Depresivnost pri osebah, odvisnih od alkoholaKarin Mermolja, 2015 Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot
komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta
učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera
posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno
depresijo.
Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista,
ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje
kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem
delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno
vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov
in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri
ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in
družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki
domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe.
V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali
razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome
in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske
okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so
kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih
življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo
podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili
tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 826; Prenosov: 47 Celotno besedilo (684,52 KB) |
183. Vpliv notranjega lastništva zaposlenih na motivacijo za deloLidija Štorgel, 2017 Opis: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški
kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno
in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja
skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj
pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo
v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo
omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki
nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil
najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v
Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar
je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno
prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna
zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem
področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar
ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da
pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa
lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s
strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 789; Prenosov: 48 Celotno besedilo (2,22 MB) |
184. Kognitivno vedenjska psihoterapija in obsesivno kompulzivna motnjaMaja Volarič, 2017 Opis: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije
tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 %
ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri
otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi,
ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji.
Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in
rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje,
štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo
kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega
obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje,
čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki
vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno
vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna
tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron
Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži
mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo
dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v
magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako
kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1273; Prenosov: 206 Celotno besedilo (1,17 MB) |
185. Doživljanje spletne pornografije skozi prizmo navezanosti v odraslostiMitja Žerovc, 2017 Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali doživljanje pornografije skozi prizmo navezanosti v
odraslosti, kar bi lahko pripomoglo k boljšemu razumevanju zanimanja za seksualnost in
seksualno vedenje preko interneta. Živimo v kulturi, kjer sta seks in pornografija vedno bolj
prisotna v življenju ljudi. Pri trženju spolne industrije igra internet nedvomno pomembno vlogo,
saj predstavlja način povezovanja posameznikov med seboj in hkrati vpliva na meje svobode
seksualnih aktivnosti. Sama seksualnost in seksualno vedenje prek interneta sta tako v zadnjih
desetletjih postala nekakšen problem sodobne družbe, saj na posameznika vplivata tako s
psihološkega kot tudi s sociološkega vidika. Dostopanje do pornografije deluje kot epidemija, ki
lahko izolira posamezne družinske člane in zabriše mejo med resničnim spolnim odnosom in
iluzijo. Kaj je tisto, kar dela internetno pornografijo tako privlačno? Različni strokovnjaki, poleg
organskih iščejo vzroke tudi v psiholoških dejavnikih. Ti so pogosto v navzkrižju med tem, kar
je v družbi splošno zakoreninjeno in med tem, kar posameznik tudi zares čuti oziroma doživlja.
Cilj raziskave ni usmerjen v raziskovanje kdaj je nekdo seksualno zasvojen. Pridobljeni odgovori
nam bodo v pomoč k oceni razumevanja povezav med stili navezanosti in uporabo pornografije.
Z izborom takšnega vedenja lahko sklepamo, da negotova ali odklonilna navezanost služi kot
pomoč pri zadovoljevanju temeljnih psihičnih potreb. Predvidevali smo, da bodo anketiranci
imeli v visokem odstotku razviti varen stil navezanosti. Iskanje pornografije je pri njih
drugotnega pomena. Primarna je potreba po spolni stimulaciji z namenom doseganja izpolnitve,
zadovoljstva, fantazij in iskanja novosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: seksualnost, psihoseksualni razvoj, stili navezanosti, virtualna pornografija, seksualni skript, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 810; Prenosov: 85 Celotno besedilo (2,17 MB) |
186. Izkustveni vidiki sočutja do sebePatricija Kožuh, 2018 Opis: Magistrsko delo raziskuje načine, na katere se sočutje do sebe lahko izraža v izkustvu
posameznika, bodisi v preprečevanju ali v lajšanju njegovega trpljenja. Sočutje je opazovano v
mnoštvu njegovih izrazov, vedno pa v relaciji do posameznikove občutljivosti do izkustva
trpljenja in v tem kvalitete njegovega odnosa do sebe. V ospredju zanimanja so po eni strani
tisti procesi v doživljanju sebe in angažiranosti v doživljanju, ki sočutje podpirajo, ter po drugi
strani spremembe, ki jih izkustvo sočutja vnaša v način zavedanja in doživljanja sebe.
Teoretični del naloge sestavljajo trije vsebinski sklopi. Najprej je prikazan način, na katerega
se pojavi sočutje do drugega in v tem izrazi kot motivacijska sila. Sočutje je nato opisano znotraj
izkustva budistične kontemplativne tradicije, ki postane tudi pomembna spodbuda raziskovanju
in praksam sočutja na Zahodu. Zadnji sklop obravnava pojav sočutja do sebe v mnoštvu
izkustvenih vidikov, med njimi tudi v relaciji do načina doživljanja sebe v prisotnosti sočutja
in v relaciji do gojenja sočutne prakse, to je v motivaciji in nameri.
V raziskavo empiričnem delu naloge so vključene tri udeleženke, ki domačnost in intimnost s
svojim doživljanjem gojijo s pomočjo meditacije čuječnosti in preko osebne izkušnje
psihoterapevtskega procesa. Raziskava je vodena po pristopu interpretativne fenomenološke
analize. Zajema individualno udeležbo kandidatk v 10-dnevnem programu raziskovanja sočutja
in kasneje v izvedbi individualnega polstrukturiranega intervjuja. Podatki, zbrani z dnevniki in
intervjuji so nato analizirani in predstavljeni preko interpretacije.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: sočutje, odnos do sebe, trpljenje, doživljanje sebe, raziskovanje doživljanja, interpretativna fenomenološka analiza, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 875; Prenosov: 86 Celotno besedilo (1,39 MB) |
187. Analiza doživljanja in odziva prodajalca v konfliktu s strankoPina Gorišek, 2018 Opis: Pogled delodajalcev je povečini usmerjen v kratkoročne koristi, ki jih imajo od zaposlenega,
manj pa se zavedajo dolgoročnejše vizije skrbi za delavce, ki vključuje tudi skrb za duševno
zdravje. V podjetjih skoraj ne zasledimo programov psihosocialne pomoči, niti v obliki
izobraževanj o tem, kako naj se prodajalec s strankami in s težavami na vedenjskem,
čustvenem in kognitivnem nivoju sooča, niti na temo, kako naj pristopi do stranke – kdaj naj
pristopi do nje, kdaj naj se umakne, kaj naj ji svetuje.
V nalogi analiziramo doživljanje in odzive prodajalca v konfliktu s stranko.
V teoretičnem delu smo predstavili delovno mesto prodajalca, s kakšnimi strankami se
srečuje, vrste konfliktov in zakaj do njih prihaja. Pri tem smo se navezovali na kognitivno-vedenjsko terapijo.
Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo, da konfliktne situacije v veliki meri
povzročijo stranke, predvsem njihov odnos do prodajalk. Odkrivamo, da takšne situacije za
kratek čas vplivajo na vedenje prodajalk. Konfliktni odzivi strank negativno vplivajo na misli
in čustva prodajalk.
Raziskava lahko služi kot osnova za razmislek, kakšno vrsto izobraževanja naj bi podjetje
organiziralo v prihodnje. Služilo bi kot pomoč, da bi se prodajalke lažje spopadale s
konfliktnimi strankami. Želimo spodbuditi podjetja, da v konfliktnih in stresnih situacijah ne
le pomagajo prodajalkam z izobraževanjem na temo, kako ravnati s strankami v takšnih
primerih, temveč tudi s psihološkega vidika naučiti prodajalke, kako premagati negativne
misli in čustva. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: prodaja, stranke, misli, čustva, vedenje, stres, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 710; Prenosov: 15 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
188. Metoda "voice dialogue" v psihoterapevtski praksiSonja Gorup-Špenko, 2015 Opis: Deskriptivna in fenomenološka raziskovalna naloga s pomočjo analize strokovne literature
predstavlja psihoterapevtsko metodo »voice dialogue«. Na kratko je opisana kronologija
nastajanja metode od poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja dalje, v nadaljevanju pa je
terminološka in konceptualna predstavitev teorije metode psihologija zavestnega jaza, kot sta
jo poimenovala utemeljitelja metode, dr. Sidra Stone in dr. Hal Stone. Naloga primerja
koncepte in posamezne pojme psihologije zavestnega jaza s podobnimi psihološkimi koncepti
analitične psihologije C. G. Junga. V poglavju o energijskih vidikih selfa in terapevtovem
držanju energetskega prostora so na kratko dodane razlage sodobne nevroznanosti: D.
Siegelova odnosna nevrobiologija, pomembna za razumevanje pojma terapevtovo energetsko
držanje prostora za self, ter nevrofiziologija stresa, ki je pomembna za razumevanje
psihoterapevtskega dela z implicitnimi (nezavednimi–telesnimi) spomini. V nalogi so
predstavljene tudi možnosti uporabe metode »voice dialogue« za terapevtsko delo, povezano s
spiritualnimi vidiki in delo s sanjami.
Na utemeljitelja metode »voice dialogue« in nastanek psihologije zavestnega jaza je imela
najpomembnejši vpliv analitična psihologija Carla Gustava Junga, zato so v drugem delu
predstavljeni psihološki pojmi, ki jih je utemeljil Jung, kot so: kolektivno nezavedno, arhetipi,
kompleksi, sebstvo (self), ego, persona in senca, individuacija ... Izpostavljena sta odnos med
duhovnim jedrom sebstvom (self) in osebnostjo (ego) ter pomen duhovnega vidika za
življenje posameznika, kot ga je razumel Jung. Na koncu poglavja je oblikovana primerjalna
tabela pojmov analitične psihologije in psihologije zavestnega jaza.
Tretji empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo sekundarnega gradiva, to je analizo
dnevniških zapisov klientov o doživljanju metode »voice dialogue«, zbranih med
psihoterapevtskim delom s sedmimi klienti. Izbrane so kode, ki pojasnjujejo doživljanje
uporabljenih posameznih elementov metode »voice dialogue« skozi različne faze
terapevtskega procesa. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: voice dialogue, psihologija zavestnega jaza, delujoči jaz, proces zavestnega jaza, primarni self, odtujeni self, energetska indukcija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 821; Prenosov: 62 Celotno besedilo (1,60 MB) |
189. Čustvena preobremenjenost psihosocialnih pomočnikov beguncemTina Velišček, 2017 Opis: Psihosocialni pomočniki beguncem so zaradi zahtevnosti, kaotičnosti in specifike dela
vsakodnevno izpostavljeni stresu in obremenjenosti na delovnem mestu. Soočanje s
travmami beguncev od njih terja veliko energije, zato so pogosto čustveno preobremenjeni
oziroma izgorevajo. Njihova čustvena preobremenjenost predstavlja problem, ki mu bo v
prihodnosti potrebno posvetiti veliko pozornosti. Od zdravja in dobrega počutja
psihosocialnih pomočnikov je namreč odvisna kakovost opravljanja njihovega dela, saj
negativnih posledic preobremenjenosti ne občutijo samo oni, ampak tudi njihovi uporabniki.
Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja področje čustvene preobremenjenosti in
preučuje pojavnost znakov pri psihosocialnih pomočnikih, pri čemer se osredotoča na delo z
begunci. Vključuje tudi razmišljanje o tem, kako se s čustveno preobremenjenostjo soočati in
kako jo preprečevati. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo prisotnost znakov
čustvene preobremenjenosti pri psihosocialnih pomočnikih beguncem ter preučujemo vlogo
organizacije v preprečevanju le-te. Odkrivamo tudi, v kolikšni meri psihosocialni pomočniki
beguncem znake preobremenjenosti prepoznavajo, na kakšne načine se z njo soočajo in s kom
se o njej najpogosteje pogovarjajo.
Ugotovili smo, da večina psihosocialnih pomočnikov beguncem ne kaže zaskrbljujočih
znakov čustvene preobremenjenosti oziroma izgorevanja. Ti se sicer pojavljajo, a pri večini
redko. Kljub temu da jih ustrezne organizacije v veliki meri seznanjajo z možnostjo čustvene
preobremenjenosti in jih izobražujejo o načinih, kako jo preprečevati in se z njo spopadati, je
psihosocialni pomočniki beguncem velikokrat ne zaznavajo. S čustveno preobremenjenostjo
se soočajo na različne načine, le redko pa poiščejo strokovno pomoč. Pri spopadanju z njo
najpogosteje poiščejo pomoč in podporo pri prijateljih in pri svojem mentorju oziroma
sodelavcih. Dokazali smo tudi pomembno vlogo organizacije, za katero psihosocialni
pomočniki beguncem delajo. Tisti, ki so deležni pomoči in podpore organizacije, kažejo manj
znakov čustvene preobremenjenosti kot tisti, ki pomoči niso deležni.
Ugotovitve raziskave lahko služijo ozaveščanju o problematiki čustvene preobremenjenosti in
izčrpanosti. Obenem so lahko vodilo posameznim psihosocialnim pomočnikom beguncem in
organizacijam, v katerih ti delajo, kako se z njo soočati. Nekaterih stisk in težav, ki jih
povzroča situacija, v kateri so begunci, ni mogoče popolnoma odpraviti. Breme, ki ga
psihosocialni pomočniki beguncem nosijo, pa lahko ublažimo z uporabo ukrepov na
individualni ravni in ravni organizacije. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: psihosocialni pomočniki, begunci, čustvena preobremenjenost, izgorelost, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 810; Prenosov: 0 |
190. Spoprijemanje s stresom pri osebah s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimiTina Župan, 2017 Opis: Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so trajna vnetna obolenja prebavnega trakta,
predvsem črevesja. Pri nastanku, nihanju in poslabšanju bolezni ima veliko vlogo stres. Zato je
zelo pomembna posameznikova sposobnost za spoprijemanje s stresnimi dogodki.
Spoprijemanje s stresom je definirano kot stalen trud za spreminjanje kognitivnih in vedenjskih
načinov za obvladovanje specifičnih zunanjih in/ali notranjih zahtev, ki so ocenjene kot take,
ki so posamezniku v breme ali celo presegajo njegove spretnosti. Spoprijemanje lahko
raziskujemo na ravni mikro- in makrostrategij. Tujih raziskav na to temo je veliko, vendar v
Sloveniji še ni bilo izvedene nobene takšne. V teoretičnem delu magistrske naloge sta
predstavljeni temi KVČB in spoprijemanja s stresom, empirični del pa se ukvarja z načinom
spoprijemanja s stresom, ki se ga poslužujejo osebe s KVČB v slovenskem prostoru. V ta namen
je uporabljena metoda kvantitativne raziskave, natančneje »Ways of Coping Questionnaire«. V
raziskavo sta za namene primerjave zajeta dva vzorca, poleg skupine oseb s KVČB še skupina
oseb brez KVČB. V empiričnem delu so nadalje predstavljeni zbrani rezultati: osebe s KVČB
kot strategije za spoprijemanje s stresom uporabljajo predvsem načrtovano reševanje problema,
pozitivno prevrednotenje in iskanje socialne podpore. Več uporabljajo problemsko
osredotočenih strategij. Mikrostrategije in makrostrategije, ki jih uporabljajo osebe s KVČB, se
glede na pogostost rabe ne razlikujejo od strategij, ki jih uporabljajo osebe brez KVČB. Izjema
je le pozitivno prevrednotenje, ki se ga statistično pomembno v večji meri poslužujejo osebe
brez KVČB. Pridobljeni rezultati se ujemajo z nekaterimi tujimi raziskavami. Ugotovitve te
magistrske naloge ponujajo teoretično in praktično izhodišče za nadaljnje raziskave in
terapevtske implikacije. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kronične bolezni, vnetne črevesne bolezni, stres, strategije, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 744; Prenosov: 67 Celotno besedilo (2,11 MB) |