Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti športni turizem kot podvejo turizma, na katero radi pozabimo. Vpliv športnega turizma ni viden le na razvijajoči se lokalni ekonomiji, temveč tudi v dobri predstavnosti države oziroma kraja. Teoretični del sem razdelil na tri glavne dele. Najprej sem podrobno predstavil športni turizem od njegovega začetka do njegove sedanjosti. S predstavitvijo njegovih lastnosti ter dejavnikov sem predstavil tudi različne vrste športnega turizma. V drugem delu, ki se glasi ekonomični vpliv turizma, sem ob pregledu literature predstavil nekaj glavnih razlogov za potovanja v druge države. Predstavil sem seznam najbolj turistično obiskanih držav in seveda njihov zaslužek iz obiskov tujih turistov. V zadnjem delu teoretičnega dela sem predstavil vpliv športnega turizma na ekonomijo. Ob predstavljeni tipologiji športnih dogodkov sem predstavil še različne posledice organizacije velikega ali malega dogodka, ki je izveden v majhnem ali velikem mestu. V empiričnem delu, ki je kvalitativne narave, sem uporabil metodo polstrukturiranega intervjuja. Podatke sem pridobil s strani TZ zveze Nova Gorica, TIC Kranjska Gora, OK Planica, Kajak klub Soške elektrarne in prostovoljca, ki je deloval na dogodku Eurobasket 2013 v Sloveniji. Z analizo dokumenta Zaključnega poročila o Eurobasketu 2013 Igorja Ivaškoviča sem pridobil manjkajoče podatke o dogodku Eurobasket 2013. Podrobneje sem analiziral tri športne dogodke: Evropsko prvenstvo za mlajše člane in mladince v Solkanu 2016, Poleti v Planici in Eurobasket 2013. Z zbranimi in obdelanimi informacijami v diplomski nalogi želim pomagati razvijati športni turizem. Menim, da ima Slovenija s svojo naravo ogromno priložnosti, ki pa so lahko popolnoma izkoriščene le skozi poznavanje povratnih informacij o že organiziranih dogodkih, poznavanju trženja tovrstnih dogodkov ter poznavanja sposobnosti malih mest / krajev organizirati tovrstne dogodke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: šport, košarka, naslov evropskega prvaka, sponzorstvo, Eurobasket, 2013, magistrske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 805; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: V Sloveniji ţivi veliko potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH), ki so bili po razpadu nekdanje skupne drţave Jugoslavije prisiljeni zaradi vojne zapustiti svoje domove. Novo ţivljenje so si ustvarili v Sloveniji, kjer so dobili svoje otroke ali pa so otroci bili zelo mladi, ko so skupaj s starši prišli v Slovenijo. Za njih rečemo, da so druga generacija priseljencev. Migracije po vojni niso prenehale. Razlog za to je ekonomska situacija v matični drţavi, v našem primeru v BiH. Veliko ekonomskih imigrantov iz BiH prihaja v Slovenijo z namenom boljšega ţivljenja, torej govorimo o prvi generaciji priseljencev. V diplomski nalogi raziskujemo odnose med Slovenci in prvo oziroma drugo generacijo priseljencev iz BiH. Ugotavljamo, ali obstajajo razlike v tovrstnih odnosih, kateri dejavniki vplivajo na te odnose in ali je jezik ključni dejavnik. Pomembno je omeniti, da za prve generacije priseljencev, v našem primeru, mislimo na ekonomske imigrante ter da se v diplomski nalogi osredotočamo na priseljence iz BiH prve in druge generacije ne glede na njihovo etnično in versko pripadnost. S pomočjo kvalitativne analize oziroma fokusnih skupin pridobimo podatke, pomembne za nalogo. Ugotavljamo, da se jezik v vseh treh fokusnih skupinah pojavlja kot ključni dejavnik trenja v odnosih in tudi kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Prav tako ugotavljamo, da ni nekih razlik v odnosih med Slovenci in priseljenci prve in druge generacije, vendar se pojavljajo neprijetne izkušnje, ki jih je prva generacija doţivela v stiku z drugo generacijo. Fokusne skupine dajo boljši vpogled v to tematiko, čeprav pridobljenih podatkov ne moremo posploševati na celotne populacije Slovencev in priseljencev prve in druge generacije iz BiH. Na osnovi pridobljenih podatkov dobimo vpogled v doţivljanje, ţivljenje in razmišljanje respondentov fokusnih skupin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, priseljenci, novo okolje, jezik, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 876; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na rast in razvoj podjetij v času pandemije Covid-19, ki predstavlja izziv za vsa podjetja in posameznike. V delu opisujemo življenjske cikle podjetja, metode rasti, metode in faze razvoja podjetja, različne oblike poslovanja podjetij, uporabo različnih informacijskih tehnologij, trenutne razmere in projekcije za naslednji dve leti. Naloga je nastala kot del raziskovalnega poročila na tržnem projektu Razvoj modela prenove poslovanja in izboljšanja poslovnih procesov, za podjetje, ki ga zaradi zagotovitve anonimnosti v tej nalogi poimenujemo HERO S.P. To je slovensko mikro podjetje, ki se ukvarja z izdelavo unikatnih in ekoloških ogrevalih teles na trdo biomaso. Ugotovili smo, da se podjetje trenutno nahaja v fazi upadanja rasti. Podjetje je na trgu aktivno že vse od leta 1994 in se je že večkrat znašlo v tej fazi ter se uspešno povrnilo v prejšnjo fazo zrele rasti. Razmere na trgu so sedaj drugačne, saj je pandemija Covid-19 nepredvidljiva. V delu smo ugotovili, da bo za obstoj podjetja pomembno, da se razvija in raste ter širi tudi svojo ponudbo. Podjetje bo svojo ponudbo razširilo najprej na domači, kasneje še na tuje trge, z dodajanjem storitve svetovanja in pomoči. Ciljna tuja trga bosta Italija in Avstrija, saj sta fizično blizu domačega trga. Za namene raziskave je uporabljen deskriptivni pristop, saj v samem delu opisujem strukturo sistem in njegovo delovanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetja, poslovni modeli, rast, razvoj, življenjski cikli, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 853; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal klientove možnosti za uspešnost terapije. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski terapevti uporabljajo. Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega družinskega terapevta. Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in relacijske terapije. Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje kvalitete svetovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 991; Prenosov: 108
Celotno besedilo (610,72 KB)

Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva, to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav. Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh občutkov pri brezdomcih. Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let. Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja. Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda tako širša javnost tudi sami brezdomci. Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1940; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,83 MB)