51. Družbena sprejemljivost umeščanja novih jedrskih objektov v okolje : magistrska nalogaMaja Kozole, 2022, magistrsko delo Ključne besede: jedrske elektrarne, družbena sprejemljivost, jedrski objekti, javno znanje, okoljski vidik, tveganja, koristi, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2022; Ogledov: 1184; Prenosov: 143
 Celotno besedilo (929,82 KB) |
52. |
53. |
54. Generacijske skupine, osebnostne lastnosti zaposlenih in stili vodenja v organizacijah : magistrska nalogaDušan Janežič, 2022, magistrsko delo Ključne besede: generacijska skupina, osebnostni tipi, vodenje, stili vodenja, organizacije, zadovoljstvo, fluktuacija zaposlenih, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2022; Ogledov: 1524; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,63 MB) |
55. Elementi modela študija na izbranem visokošolskem zavodu v Jugovzhodni Sloveniji : magistrska nalogaEma Husič, 2022, magistrsko delo Ključne besede: model študija, magistrski študiji, primerjalna presoja, študij na daljavo, digitalizacija, visokošolski zavodi, terminski načrt, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2022; Ogledov: 1291; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,51 MB) |
56. Vpliv in spoznavanje kulturnih dimenzij v izbiri turističnega produkta na izkušnji slovenskih in italijanskih potrošnikov : magistrska nalogaBoštjan Žabar, 2021, magistrsko delo Opis: Kultura je zagotovo tisti del naših življenjskih navad, ki nas najbolj določa v naših simbolih, navadah, vedenjskih vzorcih, normah in vrednotah. Kultura je tista, ki nam omogoča delovanje v družbeni skupini in / ali sodelovanje z drugimi, od nas drugačnih kultur. Poznavanje kulturnih posebnosti posameznika ali družbe postaja tako vse bolj aktualno iz vidika strateških tržnih usmeritev podjetij, saj se spoznava, da ima prav kultura zelo velik vpliv na vedenje potrošnika. V raziskavi smo se usmerili v spoznavanje preferenc izbire turističnega produkta v luči različnih kulturnih značilnosti slovenskega in italijanskega naroda. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija za preučitev dejanskih ustvarjenih nočitev turistov v različnih vrstah nastanitev, analiza preferenc in sodb s pomočjo analize rezultatov anket, ki so zadevale širšo nacionalno populacijo. Z rezultati teh izhodišč je bila izvedena kvalitativna raziskava z uporabo analize recenzij gostinskih in nastanitvenih obratov. Rezultati so nam tako dali sliko v razlikah in podobnostih populacij, katero smo nato potrdili v izhodiščih mednarodnih raziskav o kulturi, zlasti v hofstedejevih kulturnih dimenzijah. Kultura, ki determinira določene preference in ocene turističnega obrata. Kot drugo pomembno spoznanje raziskave pa smo lahko potrdili svojo metodologijo preučevanja tega fenomena kot uporabno pri odkrivanju kulturnih dimenzij v posamezni kulturi. Naloga ni sestavljena z namenom, da bi produkte, tudi turistične, prilagajali želji ali potrebam nam različne kulture. Bistvo je, da se zavedamo razlik in v tej luči znamo delovati in sodelovati. Naš proizvod pa mora ostati drugačen in poseben, vedno pa spoštljiv tudi do druge kulture. Tudi v poslu se raje odločamo, da sodelujemo z gostoljubno in sebi poznano kulturo. In prav v tem segmentu lahko dobra turistična izkušnja pomeni tudi dobro percepcijo potencialnega poslovnega partnerja. Le tako bomo lahko konkurenčni v vedno bolj globalizirani kulturi.
Ključne besede: medkulturni menedžment, kultura, turistični produkti, turizem, Slovenija, Italija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 1575; Prenosov: 119
Celotno besedilo (5,09 MB) |
57. Suicidalnost skozi prizmo stilov navezanosti v odrasli dobi z vidika psihoterapevtske obravnave : magistrska nalogaViktorija Zupančič, 2022, magistrsko delo Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo raziskovali korelacijo med suicidalnostjo in stili navezanosti v odrasli dobi. Zanimal nas je predvsem psihoterapevtski vidik obravnave klientov v okviru omenjenih področij, saj tema suicidalnosti še danes predstavlja tabu in je posameznikom o tovrstnih težnjah težko spregovoriti. Hkrati lahko poznavanje teorije navezanosti predstavlja pomemben okvir za obravnavo klientov z nevarnim stilom navezanosti in sucidalnimi tendencami.
V prvem delu magistrske naloge smo teoretično sintetizirali in opisali teorijo navezanosti, stile navezanosti v odrasli dobi, povezavo stilov navezanosti s psihopatologijo in psihoterapevtsko obravnavo posameznikov v okviru teorije o stilih navezanosti. Nadalje smo naredili pregled suicidalnosti, opisali suicidalne misli in ideacije, samopoškodbeno vedenje z namenom končanja svojega življenja, suicidalno vedenje, povezali suicidalnost s psihopatologijo in obravnavo suicidalnih posameznikov v sklopu psihoterapevtske obravnave.
V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne analize opravili intervjuje z osmimi psihoterapevtkami, ki delujejo v okviru svoje zasebne psihoterapevtske prakse. Sodelujoče psihoterapevtke pri svojem delu uporabljajo teorijo navezanosti in so v obravnavi že imele nevarno navezane kliente s suicidalnimi težnjami. Na podlagi opravljenih intervjujev smo lahko odgovorili na raziskovalna vprašanja o sovplivanju stilov navezanosti v odrasli dobi in suicidalnosti z vidika psihoterapevtske obravnave. Ugotovili smo kako pomembno vlogo igra vzpostavitev varnega psihoterapevtskega odnosa in vzajemnega zaupanja v terapevtskem prostoru. Skupaj z uporabo psihoterapevtskih tehnik (kognitivno vedenjske tehnike ali tehnike drugih psihoterapevtskih pristopov) predstavljata pomemben doprinos k uspešnemu znižanju suicidalnih tendenc, izboljšanju vsesplošnega počutja in nenazadnje doseganja zastavljenih psihoterapevtskih ciljev.
Ključne besede: teorija navezanosti, stili navezanosti, suicidalnost, suicidalne težnje, psihoterapija, tehnike, obravnava, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 1465; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,47 MB) |
58. Medsebojni odnosi v organizaciji in osmišljenost dela : magistrska nalogaPetra Šeme, 2020, magistrsko delo Opis: Medsebojni odnosi v organizaciji so zelo pomemben dejavnik kako posameznik dojema svoje delo, koliko se pri delu angažira, ter ga osmisli. Zaradi slabih odnosov na delovnem mestu, se lahko pojavi občutek nesmiselnosti dela posameznika, kar pomembno vpliva na produktivnost delavca. Pri tem ne gre za edini dejavnik, pač pa za enega od pomembnih dejavnikov, predvsem pa je tesno povezan z motivacijo posameznika. Še naprej, osmišljenost dela posameznika pomembno vpliva tudi na dojemanje smisla življenja. Človek namreč dobršen del svojega življenja preživi na delovnem mestu in s tem postanejo odnosi na delovnem mestu pomemben dejavnik, ki znatno vpliva na njegovo življenje. S tem namenom smo v raziskavi uporabili Purpose in life oz. PIL-test, ki smo mu dodali lastna vprašanja, vezana na odnose na delovnem mestu. Ugotovili smo, da posameznik, ki je v konfliktnih odnosih v organizaciji, pogosto ne prevzema odgovornosti za nastalo situacijo. Ugotovili smo tudi, da odnosi na delovnem mestu pomembno vplivajo na osmišljenost dela posameznika, in sicer boljši kot so odnosi na delovnem mestu, lažje posameznik osmisli svoje delo ter bolj je motiviran za opravljanje delovnih nalog. To pa pozitivno vpliva tako na posameznikovo dojemanje smisla dela in življenja, kot tudi na delovno uspešnost in predstavlja večji doprinos k organizaciji v kateri opravlja delo.
Ključne besede: osmišljenost dela, odnosi na delovnem mestu, motivacija, smisel življenja, logoterapija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 1782; Prenosov: 112
Celotno besedilo (2,09 MB) |
59. Človekovo dostojanstvo in skrbništvo za odrasle osebe z demenco : magistrska nalogaMihael Leban, 2021, magistrsko delo Opis: Naloga se osredotoča na postopek postavitve osebe z demenco pod skrbništvo in spoštovanje njenega dostojanstva pred, med in po zaključku tega postopka. V prvem delu je obrazložena demenca kot duševna bolezen z različnim izvorom, posledicami in pojavnostjo. Drugi del vsebuje opis postopka postavitve pod skrbništvo po veljavnem Družinskem zakoniku in Zakonu o nepravdnem postopku z vidika uporabnosti te zakonodaje za osebe z demenco. Poudarek je na vlogi strokovnih delavcev CSD skozi naloge, ki jih ti imajo v začetni fazi ugotavljanja potreb, v fazi podaje mnenja sodišču o osebi skrbnika, v zaključni fazi popisa premoženja ter dalje po postavitvi osebe pod skrbništvo v okviru izvajanja skrbništva oz. v okviru spremljanja skrbnikovega dela s strani CSD. Sledi opredelitev pojma človekovega dostojanstva v pravnih mednarodnih in nacionalnih aktih. Empirični del vsebuje intervjuje strokovnih delavcev CSD, ki delajo z osebami z demenco. Njihovo delo zajemajo javna pooblastila in naloge na področju varstva odraslih, predvsem skrbništvo nad odraslimi osebami, poleg tega pa tudi delo z uporabniki s težavami v duševnem zdravju, naloge v zvezi s preprečevanjem nasilja nad starimi in storitev prve socialne pomoči starim osebam. V okviru dvodimenzionalnosti človekovega dostojanstva se naloga posveča temi realizacije dostojanstva oseb z demenco v postopku prehoda pod skrbništvo. Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev postopka postavitve pod skrbništvo z vidika novih možnosti za udejanjanje človekovega dostojanstva oseb z demenco. Predstavljen je pomen neformalnih oblik pomoči, ki jih osebe z demenco prejemajo, če niso sprejete v institucionalno varstvo ter pomen prepoznavanja potreb oseb z demenco in njenih vrednot s strani strokovnih delavcev predvsem takrat, ko ta ne zmore izraziti lastnih misli in želja. Pri vsem tem je v odnosu z osebo z demenco pomemben njej prilagojen način komunikacije.
Ključne besede: demenca, oseba z demenco, človekovo dostojanstvo, skrbništvo, Center za socialno delo, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 2103; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,23 MB) |
60. Analiza spremenljivosti in povezanosti stilov navezanosti ter samopodobe : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeSiena Krušič, 2021, magistrsko delo Opis: Stili navezanosti predstavljajo temelje za naše odnose in komunikacijo s soljudmi. Delimo jih na varne in negotove, odvisno od tega, kako varne oziroma negotove se počutimo v odnosih, kako pomembni so za nas odnosi ter na kakšen način se trudimo dobiti od drugih tisto, kar potrebujemo. Stili navezovanja so tesno povezani s samopodobo, saj je ta v največji meri odvisna od povratne informacije, ki nam jo drugi podajajo o nas in pa od naših idej o tem, kako nas drugi vidijo.
Tako stili navezanosti kot samopodoba so skozi življenje spremenljivi. Z večjim občutkom varnosti v odnosih se izboljša tudi samopodoba, prav tako pa se z izgubo varnosti samopodoba poslabša.
V nalogi najprej raziskujemo teorijo navezanosti, na podlagi katere se je razvilo naše razumevanje mehanizmov medsebojnih odnosov. Odkrivamo vplive na razvoj različnih stilov navezanosti in njihove posebnosti, značilnosti posameznih obdobij, specifičnost stilov v različnih odnosih ter njihovo spremenljivost. V nadaljevanju predstavimo razvoj samopodobe ter njeno povezanost s stili navezovanja. Raziskujemo tudi terapevtsko in psihosocialno obravnavo stilov navezanosti ter samopodobe.
V lastni raziskavi na izbranem vzorcu raziskujemo sprememenljivost in povezanost splošnih in specifičnih stilov navezanosti ter samopodobe v različnih življenjskih obdobjih. S pomočjo vprašalnikov in intervjujev razkrivamo, da pri raziskovanih osebah spremembe navezovanja praviloma spremljajo tudi spremembe samopodobe. Negativne spremembe najpogosteje nastopajo kot posledice težkih življenjskih izkušenj in izgub, njihov vpliv pa je velik in trajen; pozitivne spremembe so lahko načrtovane, dosežemo jih skozi delo na sebi, v terapiji ali skozi izboljšane odnose. Verjetni vzroki za razvoj in spremembe specifičnih stilov in samopodobe raziskovanih oseb se ujemajo s pregledom relevantne literature in z rezultati pomembnejših raziskav, ki jih navajamo v nalogi.
Ključne besede: stli navezanosti, samopodoba, samozavest, spremembe, povezanost, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1288; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,79 MB) |
