Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomskem delu obravnavamo vpliv digitalnega marketinga in organizacije dela na zaznano kakovost storitev v izbranem malem gostinskem podjetju. Namen je bil proučiti, kako digitalna prisotnost, spletne informacije in ocene ter organizacija delovnih procesov vplivajo na prepoznavnost lokala, privabljanje gostov in njihovo zadovoljstvo. V teoretičnem delu so predstavljena izhodišča digitalnega marketinga, značilnosti gostinskih storitev, organizacija dela in pomen zaposlenih pri izvajanju storitev. Empirični del temelji na študiji primera izbranega lokala, analizi njegove digitalne prisotnosti, opisu organizacije dela ter anketni raziskavi med gosti. V raziskavo je bilo vključenih 114 anketiranih. Rezultati so pokazali, da imajo spletne informacije, zlasti fotografije lokala, Google profil in spletne ocene, pomembno vlogo pri oblikovanju prvega vtisa in odločanju gostov. Anketirani so visoko ocenili tudi kakovost storitev, organiziranost zaposlenih, hitrost postrežbe in splošno zadovoljstvo z obiskom. Korelacijska in regresijska analiza pa sta potrdili, da digitalni marketing in organizacija dela statistično značilno pozitivno vplivata na zaznano kakovost storitev. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali predloge za izboljšanje digitalne prisotnosti, organizacije dela in kakovosti storitev.
Ključne besede: digitalni marketing, gostinstvo, organizacija dela, kakovost storitev, zadovoljstvo gostov.
Objavljeno v ReVIS: 04.08.2026; Ogledov: 147; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava komunikacijske preference študentov kot relevanten analitični konstrukt v okviru sodobnih teorij organizacijske in institucionalne komunikacije ter proučuje njihov vpliv na zadovoljstvo študentov in njihov odnos do visokošolske institucije. Raziskava izhaja iz sistematične analize obstoječih empiričnih in teoretičnih študij, ki komunikacijske procese v visokošolskem prostoru pretežno obravnavajo z vidika funkcionalno-instrumentalnega prenosa informacij, pri čemer so odnosna, afektivna in simbolna razsežnost komunikacije pogosto konceptualno podreprezentirane. Ta raziskovalna vrzel utemeljuje potrebo po proučitvi povezav med komunikacijskimi preferencami, zadovoljstvom in odnosom študentov do institucij. Raziskava je bila izvedena s kvantitativnim pristopom in deskriptivno metodo. Na podlagi podatkov, zbranih z anketnim vprašalnikom med 688 študenti slovenskih visokošolskih institucij, je bila oblikovana empirična podlaga za preučevanje treh osrednjih dimenzij: pogostosti uporabe komunikacijskih kanalov, komunikacijskih preferenc ter zadovoljstva študentov, ki skupaj oblikujejo širši odnos študentov do institucije. Teoretični okvir raziskave povezuje koncepte kakovosti storitev, teorijo družbene prisotnosti in odnosni marketing ter poudarja komunikacijo kot večdimenzionalni proces, ki oblikuje zaznano kakovost, pripadnost in akademsko kulturo. Rezultati kažejo, da komunikacijske preference študentov pomembno vplivajo na njihovo zadovoljstvo in odnos do institucije, pri čemer digitalni kanali povečujejo dostopnost, osebna komunikacija pa ostaja ključna za krepitev pripadnosti in vključenosti. Ugotovitve razkrivajo vrzel med pričakovanimi in dejanskimi komunikacijskimi praksami visokošolskih institucij, kar kaže na potrebo po razvoju bolj prilagojenih, segmentiranih in odzivnih komunikacijskih strategij. Disertacija tako prispeva k razvoju teorije tržnega komuniciranja v visokošolskem prostoru ter ponuja aplikativne smernice za načrtovanje komunikacijskih strategij, ki temeljijo na empirično preverjenih preferencah študentov. Na podlagi empiričnih ugotovitev raziskave je kot izvirni znanstveni prispevek oblikovan prilagoditveni večkanalni model digitalnega komuniciranja slovenskih visokošolskih institucij s študenti. Predlagani model izhaja iz identificiranih komunikacijskih vzorcev in ugotovljene vrzeli med dejansko uporabo komunikacijskih kanalov in komunikacijskimi preferencami študentov. Predstavlja konceptualno nadgradnjo empiričnih rezultatov z namenom izboljšanja komunikacijske učinkovitosti v visokošolskem prostoru. Predlogi za nadaljnje raziskave vključujejo primerjalne analize med državami, proučevanje kulturnih determinant komunikacijskih vzorcev ter raziskovanje vloge umetne inteligence pri razvoju personaliziranih komunikacijskih pristopov v visokem šolstvu.
Ključne besede: komunikacijske preference, zadovoljstvo študentov, visokošolske institucije, institucionalna komunikacija, družbena prisotnost, odnosni marketing, digitalna komunikacija, prilagoditveni večkanalni model digitalnega komuniciranja slovenskih visokošolskih i
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2026; Ogledov: 248; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,14 MB)

Opis: Diplomsko delo proučuje razvoj digitalnega marketinga v državah v razvoju s pomočjo analize podatkov WorldBank.org za obdobje 2000–2024. Raziskava naslavlja dve ključni raziskovalni vprašanji: dostopnost svetovnega spleta v državah v razvoju in razlike v digitalnih marketinških trendih v primerjavi z razvitimi državami. Analiza razkriva, da je pokritost internetnega dostopa v državah v razvoju še vedno nižja od razvitih držav, vendar se digitalni razkorak hitro zmanjšuje, zlasti na področju mobilnih tehnologij. Mobilna penetracija v državah v razvoju je dosegla ali celo presegla raven razvitih regij, kar kaže na fenomen »preskakovanja« fiksne infrastrukture. Študija ugotavlja bistvene razlike v digitalnih marketinških trendih med regijami. Države v razvoju se bolj osredotočajo na mobilne platforme, prilagajajo strategije lokalnim kulturnim in ekonomskim kontekstom ter kažejo večjo dinamiko rasti novih uporabnikov. Demografski podatki prikazujejo, da regije z višjo rastjo prebivalstva predstavljajo rastoče trge z velikim potencialom za digitalni marketing. Raziskava poudarja potrebo po prilagojenem pristopu k digitalnemu marketingu, ki presega preprosto prenašanje strategij iz razvitih trgov. Uspešne globalne blagovne znamke morajo razviti inovativne, kontekstualno specifične strategije, ki upoštevajo edinstvene značilnosti digitalnih ekosistemov v državah v razvoju.
Ključne besede: digitalni marketing, države v razvoju, mobilna penetracija, digitalni razkorak, internetna dostopnost
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2026; Ogledov: 303; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Magistrska naloga raziskuje pojem medkulturnega marketinga in njegovih strategij s poudarkom na njihovi uporabi v mednarodnem oglaševanju. Zaradi močnega vpliva globalizacije, ki širi poslovne priložnosti preko domačih meja, je razumevanje kulturnih razlik ključnega pomena za tržnike, ki želijo uspeti na različnih potrošniških trgih. Namesto da bi se osredotočili le na tehnični prevod, smo v raziskavi preučili, kako potrošniki dojemajo pristnost tujega oglaševanja in kaj v resnici pričakujejo od blagovnih znamk, ki si prizadevajo delovati »doma« na lokalnem trgu. Predstavili smo teorije, ki so se izkazale za uporabne v raziskavah medkulturnega trženja, s poudarkom na Hofstedejevih modelih kulturnih vrednot. Naloga analizira strateške študije primerov svetovnih korporacij, kjer pretekli uspehi in kulturni spodrsljaji služijo kot ključne lekcije za preprečevanje dolgoročne škode ugledu blagovne znamke. S povezovanjem teoretičnih okvirov in praktičnih spoznanj se magistrska naloga osredotoča na uporabo teoretičnih modelov za reševanje praktičnih izzivov v medkulturnem trženju. Na podlagi kvalitativne raziskave, opravljene z enajstimi strokovnjaki, ugotovitve razkrivajo dokončen premik od standardne lokalizacije h »kulturni domačnosti« in nujni uporabi »lokalnega filtra«. V zadnjem delu magistrske naloge smo preučili vlogo umetne inteligence, ki kljub svoji učinkovitosti ostaja »kulturno slepa«. Medtem ko umetna inteligenca deluje kot »kuhinjski mešalnik« za podatke, ji manjka človeška nota čustvene inteligence za prepoznavanje lokalnih nians, sarkazma in čustvene resonance. Ne nazadnje pričujoča magistrska naloga prispeva k obstoječemu korpusu znanja tako, da osvetljuje medsebojno delovanje teorije in prakse v medkulturnih tržnih strategijah. Ponuja koristna priporočila in poudarja, da je hibridni model, ki združuje tehnološko agilnost in človeško kulturno empatijo, edini način za doseganje tržne učinkovitosti in preprečevanje »bruke« blagovne znamke.
Ključne besede: kultura, medkulturni marketing, kultura, kulturne vrednote, Hofstede, kvalitativne metode, umetna inteligenca, lokalni filter, kulturna domačnost, avtentičnost
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2026; Ogledov: 380; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,13 MB)

Opis: V diplomskem delu preučujemo vlogo vplivnežev kot ključnih akterjev sodobnega digitalnega marketinga. Osredotočamo se na njihov vpliv na nakupne odločitve, zaznavo blagovnih znamk in interakcijo uporabnikov na družbenih omrežjih. Predstavljamo tudi razvoj marketinga z vključitvijo koncepta marketinga 5.0. Empirična analiza temelji na anketi in intervjuju z vplivnico, rezultati pa kažejo, da potrošniki vplivnežem zaupajo bolj kot tradicionalnim oglasom. Video vsebine in dolgoročna sodelovanja se izkažejo kot posebej učinkoviti, medtem ko specializirani vplivneži ustvarjajo večji učinek. Ugotovitve ponujajo konkretne smernice za oblikovanje učinkovitih trženjskih strategij.
Ključne besede: digitalni marketing, vplivnež, nakupne odločitve, marketing, vplivnostni marketing.
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2026; Ogledov: 522; Prenosov: 18
Celotno besedilo (894,53 KB)