Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki nadomestnega materinstva
Ana-Marija Vuković, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravo, družinsko pravo, nadomestno materinstvo, nadomestna mati, otrok, oploditev z biomedicinsko pomočjo
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 3462; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
3.
Surogacija in potreba po mednarodnopravni ureditvi
Ani Eberle, 2016

Opis: Surogacija ali nadomestno materinstvo je posebna oblika starševstva, pri katerem nadomestna mati s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo zanosi, nosi in rodi otroka in ga po rojstvu izroči nameravanim staršem ter se odpove vsem pravicam in obveznostim do tega otroka. Institut dovoljujejo le države z liberalno zakonodajno ureditvijo, medtem ko večina evropskih držav nadomestno materinstvo v celoti ali delno prepoveduje. Koncept družinske skupnosti se spreminja in prilagaja družbeni realnosti, zato so države primorane hote ali nehote slediti globalnim trendom. Tehnološki napredek omogoča neplodnim parom, da postanejo starši s pomočjo surogacije. Zaradi različne zakonodajne urejenosti v evropskem in mednarodnem okolju se nameravani starši srečujejo s težavami pri priznavanju starševskih, otrokovih in drugih pravic, pridobljenih na podlagi pogodbe o nadomestnem materinstvu. S pojavom čezmejnega nadomestnega materinstva, ko nameravani starši poiščejo nadomestno mater v tujini, so težave zaradi odsotnosti mednarodnopravnega akta, ki izhajajo iz dogovorov o nadomestnem materinstvu za udeležence dogovora in države, ki takšen institut prepovedujejo, še večje. Na podlagi proučene literature, zakonodajne ureditve evropskih in drugih držav ter mednarodne in nacionalne sodne prakse s področja surogacije ugotavljam,ali je surogacijo treba mednarodnopravno urediti in katere temeljne pravne norme bi morali v ureditvi upoštevati.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, problematika surogacije, mednarodna ureditev, pravne norme
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2794; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
Načelo enakosti in pravno varstvo materinstva
Katja Delost, 2017

Opis: Urejanje področja varstva starševstva in materinstva je družbeno določen proces, ki sledi družbenim spremembam ter novim družbenim razmerjem in vrednotam, hkrati pa lahko družbeno stvarnost pomembno sooblikuje. Osrednje mesto pri urejanju in reformah omenjenega področja zavzema skozi čas spreminjajoča se vloga ženske - matere v družbenih razmerjih, posledično pa tudi nova vloga očeta, vzpostavljanje novih odnosov znotraj družine in v razmerju družine do družbene skupnosti. Tako se na področju starševstva vedno znova pojavlja tudi potreba po drugačnem urejanju pravic obeh staršev. Starševstvu in materinstvu je namenjena mednarodna in nacionalna zaščita, ki se razteza na široko področje pravnega urejanja in je usmerjena k izenačevanju možnosti depriviligirane skupine in s tem udejanjanju načela enakosti med spoloma ter med družinami z otroki in brez njih, zagotavljanju (bolj) enakovrednih možnosti za uveljavitev posameznikov na vseh družbenih področjih pa tudi varovanju splošnih družbenih interesov. Z ustrezno zakonodajo in ukrepi družinske politike se tako zagotavljajo formalne možnosti, ki zopet povratno vplivajo na dejansko stanje in nastajanje novih razmerij v družbi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: materinstvo, socialna varnost, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2302; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
6.
Pravno-etični vidiki postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo
Romi Borak, 2018

Opis: Kompleksnost in etična občutljivost področja oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) in posameznih tehnik asistirane reprodukcije (AR) privede do zelo raznolikega urejanja te tematike. Po preučitvi obstoječe literature, domače in tuje zakonodaje ter analize različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nemogoče najti dveh držav, ki bi dopuščali enake tehnike in postopke, določali enaka merila za dostop in na enak način izvajali sofinanciranje. Najbolj se države razhajajo pri določanju starosti uporabnikov teh storitev, načinu sofinanciranja ali povračila stroškov, ureditvi nadomestnega materinstva in darovalskem programu. Tudi načini ureditve se od države do države razlikujejo, saj nekatere to področje urejajo z zakoni, spet druge imajo postavljene zgolj smernice. Nedvomno k temu razlikovanju pripomore še pomanjkanje skupne politike na višji ravni. Vsi relevantni mednarodnopravni in evropski dokumenti določajo namreč le določene smernice in cilje, države same pa izbirajo oblike in načine za dosego le- teh. Vse to pa vodi v reproduktivni turizem, s katerim se etična dilema v določeni državi ne razreši, temveč se zgolj premakne v drugo državo. Zaradi odprtih meja in prostega gibanja državljanov EU dandanes države ne morejo parom preprečiti, da bi pomoč poiskale v tujini, in ravno zato bi si EU morala bolj prizadevati za poenotenje tega področja, a ne z določanjem postopkov, ki naj bi jih države izvajale, temveč z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov in določitvijo načinov izvedbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, oploditve, reprodukcija, starševske pravice, reproduktivni turizem, biomedicina, družinsko pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2557; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1023,46 KB)

7.
Nadomestno materinstvo, problematika določitve starševstva in posvojitev
Kaja Vaupotič, 2020

Opis: Nadomestno materinstvo je institut, ki (še) ni pravno urejen, zato po svetu vzbuja val etičnih, moralnih in pravnih vprašanj. Po proučitvi tako tuje kot domače literature, analizi različnih sodnih praks in različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nadomestno materinstvo institut, ki je nujno potreben pravne ureditve, ker gre sicer za ogromno polje diskrecijskega odločanja glede določitve oziroma dodelitve zakonitega starševstva. Na osnovi proučitve različne literature je bilo ugotovljeno, da pri nadomestnem materinstvu ne gre za prodajo otrok, ker je nadomestna mati plačana za storitev in ne predajo otroka. Zaenkrat obstajajo zgolj predlogi in poskusi regulacije nadomestnega materinstva, ki pa jih je ratificiralo malo držav. Primerjana sta bila institut posvojitve in institut nadomestnega materinstva. Ugotovljena je bia ključna razlika med njima v zakonski urejenosti, pa tudi v praktični izvedljivosti. Pari se zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti posvojitvenega postopka raje odločajo za nadomestno materinstvo, s tem pa tudi ohranijo genetsko vez. Analizirani so bili tudi precedenčni primeri, ki so imeli velik vpliv na razvoj in liberalizacijo nadomestnega materinstva. Na osnovi teh in drugih dejavnikov so se razvile tri ključne teorije, na osnovi katerih se lahko določi zakonito starševstvo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, oploditve z biomedicinsko pomočjo, določitev zakonitega starševstva, prokreacija
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 1590; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (520,64 KB)

8.
Postopki in pogoji za oploditev z biomedicinsko pomočjo po pravu Republike Slovenije
Eva Marina Vukosavljević, 2020

Opis: Neplodnost je v sodobni družbi še kako prisotna, saj na plodnost posameznika, poleg morebitnih obolenj, vpliva tudi sam življenjski slog, ki je danes zaradi hitrega ritma življenja pogosto nezdrav. Oploditev z biomedicinsko pomočjo označuje vrsto različnih biomedicinskih postopkov, ki se jih izvede z namenom zanositve ženske brez spolnega odnosa. Pogoji za upravičenost do postopkov OBMP v Sloveniji še vedno izključujejo samske ženske in istospolne, ki bi si želeli na tak način postati starši, prav tako je pri nas zaradi predpisanih pogojev za OBMP iz prakse izključen institut nadomestnega materinstva, ki je sicer primerna rešitev za moške istospolne partnerje in ženske, ki same ne morejo donositi otroka. Namen raziskave je prikazati urejenost postopkov OBMP v Sloveniji predvsem z vidika predpisanih pogojev, navesti vzroke za takšno ureditev in vpliv na možnosti samskih žensk in istospolnih parov ter na razvoj reproduktivnega turizma nasploh. Za namene raziskave je bila uporabljena zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, sociološka in sintetična metoda dela. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija spada med države s pretežno majhnim krogom upravičencev do postopkov OBMP. Razlogi za to so različni, nekateri imajo podlago v miselnosti družbe, drugi v koristi otroka, spet tretji v prepričanjih medicinske stroke. Dejstvo je, da so različne oblike družine, ne glede na njihov nastanek, vse pogostejše. Pravo se mora takšni družbeni realnosti prilagoditi na vseh področjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neplodnost, nadomestno materinstvo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševstvo istospolnih parov, oploditev samskih žensk
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1538; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (420,88 KB)

9.
Očetovstvo in materinstvo pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo
Lina Fabinc, 2020

Opis: Poznavanje slovenske pravne ureditve, ki obravnava problem oploditve z biomedicinsko pomočjo, je bistvenega pomena za ustrezno dojemanje pojma očetovstva in materinstva, pri otrocih, spočetih s tovrstno metodo, in posledično ustrezno pravno urejanje tega področja za zagotovitev in spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. S pojasnitvijo pojmov in opisovanjem postopkov v povezavi z definicijo starševstva pri otrocih, spočetih s pomočjo biomedicine, in preučevanja pravnih virov, je predstavljena osnovna pravna ureditev področja očetovstva in materinstva pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo za lažjo predstavo o pravicah in dolžnostih posameznika in družbe s tega področja. Z omembo oz. navedbo drugačnih pravnih ureditev oploditve z biomedicinsko pomočjo v nekaterih drugih državah se želi prikazati, da ima Slovenija primerljivo pravno regulativo z evropskimi standardi in da je etično veliko bolje orientirana in naravnana kot na primer ZDA, kjer ni enotne zakonodaje, ki bi urejala to področje. Prav neurejenost ali pomanjkljiva urejenost kažeta, do česa prihaja in kakšne so posledice reproduktivne tehnologije, ob kateri se človeška vrsta spreminja v proizvajalce in potrošnike človeških celic in življenj. Z obravnavo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice glede zadev, ki se nanašajo na področje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, se opozarja predvsem na interpretacijo pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, materinstvo, očetovstvo, darovalec spolnih celic, otrokova korist
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
Nadomestno materinstvo - etični vidik in primerjava pri nas in po svetu
Teja Vavpetič, 2021

Opis: Nadomestno materinstvo je institut, s katerim se ženska s pogodbo zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu za vedno izročila nameravanim staršem oz. sopogodbenikoma. Naročnika oz. sopogodbenika sta običajno zakonca ali osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti, predmet pogodbenega razmerja je otrok. Če ženska donosi in rodi otroka, ki ni nastal iz njene jajčne celice, gre za gestacijsko nadomestno materinstvo, če pa ženska donosi in rodi otroka, ki je nastal iz njene jajčne celice, govorimo o tradicionalnem nadomestnem materinstvu. Glede nadomestnega materinstva nimajo vse države enakih pravnih ureditev. Urejajo ga na tri različne načine, in sicer ga dovoljujejo, prepovedujejo ali pa ga sploh ne urejajo. V večini držav ni dovoljeno, poznamo pa kar nekaj držav, ki to dovoljujejo (npr. Rusija, Ukrajina, Indija ...). Zaradi nadomestnega materinstva so se začeli pojavljati mednarodni dogovori, veliko vlogo na mednarodni ravni pa imata Evropsko sodišče za človekove pravice in njegova sodna praksa. Nadomestno materinstvo še zdaleč nima samo pozitivnih plati. Ob tem, da je alternativna rešitev za posamezne interesne skupine, katerih skupna želja je starševstvo, institut odpira vrsto drugih problemov. Na eni strani pride do zadovoljitve potrebe po otroku, na drugi pa lahko pride do izkoriščanja žensk, predvsem v revnejših državah, pojavlja se tudi problematika 'plodnostnega turizma'. Nadomestno materinstvo postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, družina, otrok, starševstvo
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1105; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (475,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh