Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 16 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Sindrom izgorelosti pri sodobni ženski
Christian Volčanšek, 2020

Opis: V sodobni družbi je težko spregledati številne boje za enakopravnost. V tem diplomskem delu smo pozornost posvetili tistemu, ki morda traja najdlje od vseh – boju za žensko enakopravnost. Čeprav imamo občutek, da je to cilj, ki smo ga že dosegli, pa sodobno žensko v današnji družbi čakajo popolnoma novi izzivi in eden izmed njih je tudi sindrom izgorelosti. Tema diplomske naloge obravnava vlogo sodobne ženske in išče korelacijo z naraščajočim številom sindroma izgorelosti med njimi. V ta namen smo uporabili kvantitativno metodo raziskave in izvedli raziskovalno anketo. Pridobili smo mnenja številnih sodobnih žensk, ki so odgovarjale na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je sodobna ženska res bolj dovzetna, da se sreča s sindromom izgorelosti od moškega? Kakšno je breme dvojne vloge junaške mame in uspešne karieristke? Lahko materinstvo poleg vse lepote predstavlja tudi ogromno breme? Ugotovili smo, kako močno na sodobno žensko vplivajo družbena pričakovanja in koliko njihova lastna. Dobili smo odgovore, kdo sestavlja podporno okolje sodobne ženske in ali je razlog za naraščajoč sindrom izgorelosti nepodpora parnerjev. Predelali smo literaturo, ki obdeluje področje enakosti med spoloma, in prišli do ugotovitev, ali so razlike med moškim in žensko prirojene ali privzgojene. Pomemben rezultat je bil tudi odziv na vprašanje, če imajo ženske res manj možnosti za uspeh v poslovnem svetu od moških.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izgorelost, ženske, stres, materinstvo, kariera, družina, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1052; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

12.
Zdravljenje neplodnosti s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) v Sloveniji in EU
Nina Kržič, 2021

Opis: V diplomskem delu najprej obravnavam zgodovinski razvoj oploditev z biomedicinsko pomočjo, nato pojasnim pojem neplodnosti ter najpogostejše vzroke za le-to. Nadalje analiziram krog upravičencev do oploditve z biomedicinsko pomočjo ter dovoljene postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jih imajo na voljo upravičenci do OBMP v Republiki Sloveniji. Ker so primeri, kjer pari poiščejo pomoč v tujini v porastu, prikažem tudi urejenost postopkov OBMP v nekaterih drugih evropskih državah. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, primerjalna metoda, ter pri opisu razvoja postopka OBMP zgodovinska metoda dela. Namen diplomske naloge je, da ovrednotim slovensko pravno ureditev OBMP in problematiko, s katero se srečujemo na tem področju ter prikažem na katere evropske države se lahko pari ali posamezniki zanesejo, kadar za njih v Sloveniji ne obstaja rešitve ali pa je ta rešitev časovno preveč odmaknjena. Cilj diplomske naloge je ugotoviti ali Slovenija spada med države z majhnim krogom upravičenj in ali je Slovenija konkurenčna na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo glede na ostale evropske države. Z diplomsko nalogo želim, da bo ta v pomoč vsaj nekaj parom, ki se srečujejo s tovrstnimi težavami in jim tako olajšam pot pri raziskovanju in jim z zbranimi podatki pomagam pri tako težki življenjski izkušnji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, evropski pravni vidiki OBMP, izvajalci postopkov OBMP
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1184; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (418,05 KB)

13.
Surogatno materinstvo
Martina Sep, 2022

Opis: Hiter razvoj medicine je tudi na področju starševstva prinesel bistvene spremembe. Do nedavnega je veljalo, da sta ženska in moški lahko postala biološka starša le, če sta otroka spočela po naravni poti. Če to ni bilo mogoče, jima je bila dana možnost posvojitve tujega otroka. Danes pa je na voljo surogatno (imenovano tudi nadomestno) materinstvo. Pri surogatnem materinstvu gre za dogovor med surogatno (nadomestno) materjo in bodočimi starši. Surogatna mati z biomedicinsko pomočjo (umetna oploditev) zanosi in otroka po rojstvu prepusti bodočim staršem. Surogatna mati se pri tem odpove kakršnim koli pravicam in obveznostim do otroka. Surogatno materinstvo je po svetu različno sprejeto. Samo najliberalnejše države surogatno materinstvo dovoljujejo. Velika večina držav Evropske unije ta institut v celoti oz. v določenih oblikah prepoveduje, medtem ko je v Združenih državah Amerike surogatno materinstvo precej razširjeno in predstavlja destinacijo reproduktivnega turizma. Če pogledamo na globalni ravni se družinsko pravo vedno bolj prilagaja družbeni realnosti. Na ta način postaja surogatno materinstvo vedno bolj sprejemljivo. Naklonjenost surogatnemu materinstvo lahko zaznamo tudi v Evropi, ki je od nekdaj poznana po tradicionalnem pojmovanju družine in s tem tudi starševstva. V Sloveniji velja prepoved sodelovanja zdravnika pri postopku, ki bi lahko privedel do surogatnega materinstva. Protipravno opravljen postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo z namenom nadomestnega materinstva prestavlja kaznivo dejanje. Po obligacijskem pravu je morebiten sporazum, vezan na surogatno materinstvo, ničen. Problematika surogatnega materinstva pri nas si zagotovo zasluži multidisciplinarno razpravo, vezano na reformo družinskega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: surogatno materinstvo, surogatna mati, otroci, starši, starševske pravice, bodoči starši, problematika surogatnega materinstva
Objavljeno: 22.02.2022; Ogledov: 1117; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

14.
Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva
Tjaša Brolih, 2021

Opis: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 824; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (423,86 KB)

15.
Vloga delovnega terapevta pri obravnavi mater z motnjami v duševnem zdravju
Amadeja Kangler, Špela Mihevc, 2023

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna terapija, duševno zdravje, materinstvo, okupacije mater
Objavljeno: 22.12.2023; Ogledov: 108; Prenosov: 12
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Etični in pravni vidiki nadomestnega materinstva
Ivana Hodak, 2023

Opis: V rimskem pravu je veljala domneva, da je mama otroka ženska, ki otroka rodi. Z razvojem novih reproduktivnih tehnologij in možnostjo zunajtelesne oploditve ta domneva v mnogih državah ne drži več. Nove reproduktivne tehnologije posameznikom, ki otroka ne morejo ali nočejo imeti po naravni poti, omogočajo alternativne možnosti pridobitve otroka. Ena od možnosti je tudi nadomestno materinstvo, ki je za mnoge edini način, da postanejo starši. Nadomestno materinstvo je pogodbeno razmerje, s katerim se nadomestna mati zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu prepustila nameravanim staršem. Nadomestno materinstvo je kompleksen pojav, ki ustvarja nove oblike družin in družinskih razmerij. Realnost postopka pridobivanja otrok z nadomestnim materinstvom sproža mnoga etična, pravna, sociološka, družbena in medicinska vprašanja. Z razmahom pojava nadomestnega materinstva se širi tudi praksa čezmejnega nadomestnega materinstva, ki je precej nepregledna, zato se pogosto izvaja nestrokovno, neetično in nezakonito. Nadomestno materinstvo na svetovni ravni ni enotno urejeno. Prav zaradi kompleksnosti instituta nadomestnega materinstva in vseh dilem, ki izhajajo iz njega, pa je potreba po nacionalni in mednarodni ureditvi vse večja. V prihodnje bo potrebno sprejeti mednarodni pravni akt, ki bo nadomestno materinstvo urejal celostno, enovito ter na vseh ravneh. V magistrskem delu so zbrane in analizirane obstoječe teorije in ugotovitve dosedanjih znanstvenih in strokovnih raziskav etičnih, pravnih, socioloških, družbenih ter medicinskih vidikov nadomestnega materinstva. Predstavljena je pravna ureditev instituta nadomestnega materinstva na nacionalni in mednarodni ravni. Analizirani so primeri, ki so jih obravnavala nacionalna in mednarodna sodišča. Magistrsko delo predstavlja tudi predlog regulacije instituta nadomestnega materinstva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestna mati, nameravani starši, otrok, starševstvo
Objavljeno: 29.12.2023; Ogledov: 240; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh