Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V INTENZIVNI TERAPIJI
Vanja Perec, 2025, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe v enotah intenzivne terapije zahtevajo celovit in dosleden pristop k preprečevanju, saj so pacienti v tem okolju izjemno ranljivi. Ključni preventivni ukrepi vključujejo dosledno higieno rok, pravilno uporabo osebne zaščitne opreme, sterilizacijo medicinske opreme, upoštevanje aseptičnih tehnik pri vseh postopkih, nadzor nad uporabo antibiotikov, multidisciplinarno sodelovanje med zdravstvenimi delavci ter redno izobraževanje in spremljanje skladnosti s protokoli. Namen naše raziskave je bil raziskati preprečevanje bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji. Cilji raziskave pa so bili raziskati prakse preprečevanja bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji, ugotoviti najpogostejše dejavnike tveganja za razvoj bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji, raziskati pridobivanje znanja zdravstvenega osebja o preprečevanju bolnišničnih okužb, ugotoviti ovire in izzive pri izvajanju strategij preprečevanja bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre z vsaj 3 leti delovnih izkušenj v enoti intenzivne terapije. V intervju smo zajeli šest diplomiranih medicinskih sester. Raziskava je potekala v oktobru 2024. Rezultati: Intervjuvanke za preprečevanje bolnišničnih okužb izpostavljajo predvsem dosledno umivanje in razkuževanje rok, uporabo osebne zaščitne opreme, čiščenje in razkuževanje opreme, površin in pacientove okolice ter izolacijo pacienta. Za nadzor in spremljanje bolnišničnih okužb vse intervjuvanke opisujejo odvzem nadzornih kužnin. Za najučinkovitejši preventivni ukrep so intervjuvanke izbrale higieno rok, ki je hkrati tudi najpogosteje izvajani preventivni postopek. Dejavnike tveganja za razvoj bolnišničnih okužb intervjuvanke prepoznavajo s pomočjo ocene stanja pacienta. Intervjuvanke se o preprečevanju bolnišničnih okužb izobražujejo na različnih seminarjih, spletinarjih, delavnicah, tečajih in predavanjih v bolnišnici, kjer so zaposlene, ali izven njih. Ovire in izzivi pri izvajanju strategij za preprečevanje bolnišničnih okužb, s katerimi se intervjuvanke srečujejo, so neenotne prakse, pomanjkanje sredstev, nedobavljivost materialov, prostorska stiska, neupoštevanje protokolov in odpornost mikroorganizmov na antibiotike, kar otežuje pravilno izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb. Razprava: V raziskavi smo preučili preprečevanje bolnišničnih okužb v enoti intenzivne terapije, podprto s strokovno literaturo s tega področja. Raziskava se je osredotočila na protokole in strategije za preprečevanje bolnišničnih okužb, prepoznavanje dejavnikov tveganja za razvoj bolnišničnih okužb, izobraževanja medicinskih sester o preprečevanju bolnišničnih okužb in na ovire in izzive, s katerimi se medicinske sestre vsakodnevno srečujejo na svojem delovnem mestu. Ključni preventivni ukrep za preprečevanje bolnišničnih okužb je higiena rok. Ugotovili smo, da je za prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek bolnišničnih okužb potrebna dobra ocena stanja pacienta. Medicinske sestre se redno izobražujejo o novih smernicah za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb. Naša raziskava je tudi pokazala, da so ovire in izzivi, s katerimi se medicinske sestre vsakodnevno srečujejo, zelo pogosti in otežujejo upoštevanje protokolov za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, higiena rok, medicinska sestra, enota intenzivne terapije
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 50; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
Vpliv stresnosti dela na zdravje in zadovoljstvo z delom zaposlenih v zdravstveni negi
Romana Pust, 2025, ni določena

Opis: Izhodišča: Delavci, zaposleni v zdravstveni negi, so poklicna skupina, ki je zelo izpostavljena stresnim situacijam na delovnem mestu. Zahtevnost dela, velika delovna obremenitev, usklajevanje službe in družine, slaba organizacija dela in ne nazadnje prenizko plačilo so dejavniki, ki zaposlenega privedejo do razvoja kroničnega stresa in posledično izgorelosti. Stresnost dela vpliva na nastanek simptomov stresa, ki privedejo do težav z zdravjem. Prav tako pa tudi na zadovoljstvo z delom ter kvaliteto življenja posameznika. Metode: Naloga je bila sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo opredelili stres in njegov vpliv na delovno okolje in življenje zaposlenih v zdravstveni negi. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik in anketiranje izvedli preko spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje stresa in njegovih posledic pri delu, zaposlene v zdravstveni negi smo spraševali po simptomih in bolezenskih stanjih, povezanih s stresom, ter ugotavljali zadovoljstvo z delom in z drugimi področji življenja. Sodelovalo je 150 medicinskih sester. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s pomočjo programa 1KA in SPSS. Rezultati: Medicinske sestre so, ne glede na to, kje delajo, podvržene različnim stopnjam stresa. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da se anketirani pogosto znajdejo v stresnih situacijah, povezanih s plačilom nadur, napredovanji in plačo, z odnosom s pacientom in njegovimi svojci, s prilagajanjem svojega urnika delovnim obveznostim ter z nezadostno podporo pri delu. V največji meri se soočajo s simptomi stresa, kot so: glavobol, nespečnost, nizek nivo energije, napetost, preobremenjenost in prehlad. Bolezenska stanja, kot so: debelost ter glavoboli in migrene so bila najpogosteje omenjena. Rezultati kažejo, da je večina vendarle zadovoljna z delom in ostalimi področji življenja, kar govori o dobri kvaliteti življenja zaposlenih v zdravstveni negi. Bolj zadovoljni z delom in življenjem doživljajo manj stresa na delovnem mestu. Razprava: Raziskava je pokazala, da se medicinske sestre pri svojem delu soočajo s stresom in s stresom povezanimi simptomi in boleznimi. Pomemben zaščitni dejavnik pred stresom je zadovoljstvo zaposlenih z delom in drugimi področji življenja, kar bi bilo smiselno upoštevati pri uvajanju preventivnih ukrepov za zmanjševanje in boljše obvladovanje stresa v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: stres, medicinska sestra, zdravje, kvaliteta življenja
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 113; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

3.
Vloga medicinske sestre pri zdravljenju akutne levkemije : pregled literature
Gregor Bohl, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen: V diplomskem delu raziskujemo ključno vlogo medicinskih sester pri zdravljenju akutne levkemije in analiziramo vpliv njihovega dela na uspešnost zdravljenja ter kakovost življenja bolnikov. Osredotočamo se na tri raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na različne vidike njihove vloge. Pregledali smo relevantno literaturo, da bi razumeli pomen in vpliv teh nalog. Metoda: Za raziskovanje smo uporabili deskriptivno metodo z integrativnim pregledom literature, upoštevajoč metodologijo PRISMA. Kvalitativen in sistematičen pristop je vključeval pregled različnih spletnih iskalnikov znanstvene in strokovne literature v podatkovnih zbirkah, kot so PubMed, Medline in CINAHL. Sistematično smo analizirali članke, da bi pridobili celovit vpogled v obravnavano temo. Rezultati: Po pregledu literature smo izbrali štiri ključne članke, ki ustrezajo našim raziskovalnim vprašanjem. Vse študije potrjujejo, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne oskrbe pacientov z akutno levkemijo. Analizirani članki enotno poudarjajo, da njihov prispevek bistveno vpliva na uspešnost zdravljenja in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Razprava: Raziskujemo vlogo medicinskih sester pri zdravljenju akutne levkemije skozi različne faze zdravljenja. Ugotovitve študij poudarjajo pomen personaliziranega izobraževanja, kakovostne oskrbe med kemoterapijo in dolgoročnega obvladovanja zapletov. Študije tudi osvetljujejo potrebo po boljšem razumevanju psiholoških izzivov in sodelovanja z drugimi člani ekipe.
Ključne besede: medicinska sestra, akutna levkemija, duševno zdravje, izobraževanje, ekipa, zdravljenje, vloga
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2025; Ogledov: 154; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PRESEJALNEM PROGRAMU DIABETIČNE RETINOPATIJE
Tadeja Cimermančič Žibert, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen je stanje, ki vpliva na krvne žilice po celem telesu, najbolj pa v ledvicah in v očesu. Diabetična retinopatija je kot nevrodegenerativno in vaskularno obolenje najpogostejši kronični zaplet sladkorne bolezni in tudi najpogostejši vzrok slepote med delovno populacijo v razvitem svetu. Vloga medicinske sestre se začne z zdravstvenim vzgojnim delom, saj je pri bolnikih pomembno učenje in pridobivanje znanj o uvajanju inzulinskega zdravljenja ter prepoznavanje simptomov diabetične retinopatije. Ravno z učenjem se bolnika navadi, da je samostojen, hkrati pa se ta nauči zdravega načina življenja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšna je vloga medicinske sestre pri presejalnem programu diabetične retinopatije. Eden izmed ciljev je tudi raziskati, katere aktivnosti izvaja medicinska sestra pri presejalnem programu diabetične retinopatije. Metoda: Pri raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila intervjuvanje. Vir podatkov je bil pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov, Cobiss, PubMed, SpringerLink). Vzorec je namenski. Opravili smo intervju s šestimi medicinskimi sestrami, ki so zaposlene na očesnem oddelku in delajo tudi v ambulanti za presejanje diabetične retinopatije. Podatke smo kodirali, rezultate pa smo prikazali v razpravi in zaključku. Rezultati: Ključna vloga medicinske sestre pri presejanju diabetične retinopatije je, da izvaja psihično in fizično pripravo pacienta na pregled. Pri pacientu opravi oceno vidne ostrine, izpolni vprašalnik in mu nato aplicira midriatične kapljice v oko za razširitev zenice. Vse intervjuvanke so tudi omenile, da opravijo slikanje očesnega ozadja pri pacientu. Štiri intervjuvanke so povedale, da pri pregledu opravljajo tudi zdravstveno vzgojno delo, od tega sta dve poudarili, da je zdravstveno vzgojno delo zelo pomembno. Ena intervjuvanka je navedla, da imajo pomembno vlogo tudi pri sami diagnostiki diabetične retinopatije. Štiri intervjuvanke so izpostavile, da je preventivno ozaveščanje pacientov zelo pomembno. Razprava: Vloga medicinske sestre pri presejalnem programu diabetične retinopatije je pomembna. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri fizični in psihični pripravi pacienta na pregled, slikovni diagnostiki očesa in pri vzgojno izobraževalnem procesu. Prav tako delujejo na vseh segmentih zdravljenja in pri preventivi. Pomembno je, da paciente ozaveščajo o urejenem krvnem sladkorju, redni udeležbi na preventivnem presejalnem pregledu enkrat letno, saj le tako lahko spremljajo in pravočasno zdravijo diabetično retinopatijo in preprečujejo zaplete, kot sta delna izguba vida ali celo slepota. Pomembno je tudi, da so medicinske sestre dobro izobražene in informirane o diabetični retinopatiji. Intervjuvanke so s svojo vlogo pri presejalnem programu dobro seznanjene in jo glede na odgovore v intervjuju tudi dobro opravljajo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, diabetična retinopatija, presejalni program, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 288; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
OZAVEŠČENOST PACIENTOV O PRESEJALNIH PROGRAMIH ZA KRONIČNE BOLEZNI
Janja Glavan, 2024, ni določena

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so za družbo veliko breme, ki se s staranjem prebivalstva še povečuje. Sem štejemo predvsem bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, depresijo, demenco, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo, debelost, raka in funkcionalno manjzmožnost, še zlasti pri starejših. Zelo pomembno je, da že v mladosti z zdravim življenjskim slogom skušamo zmanjšati dejavnike tveganja, ki vplivajo na razvoj kronične nenalezljive bolezni. Najpogostejši dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj kronične nenalezljive bolezni, so kajenje, nezdravo prehranjevanje, debelost, nezadostna telesna aktivnost, tvegano in škodljivo pitje alkohola, povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola in krvnega sladkorja v krvi ter stres. Zelo pomembno je ozaveščanje in obveščanje pacientov o presejalnih programih. Z dobrim sodelovanjem in povezovanjem vseh izvajalcev preventive krepimo zdravje lokalnega prebivalstva, vključujemo ranljive skupine in zmanjšujemo neenakosti v zdravju. Namen diplomske naloge je bil raziskati ozaveščenost pacientov o presejalnih programih za kronične bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan na osnovi pregleda domače strokovne literature. V raziskavo je bilo vključenih 136 naključnih pacientov iz Dolenjske. Pacienti so bili starejši od 30 let, različnega spola in izobrazbe ter so prejeli vabilo na preventivni pregled v referenčno ambulanto in se nanj odzvali oziroma se pregleda kljub vabilu niso udeležili. Rezultati: Rezultati kažejo, da kar 96 % (131) anketirancev pozna vsaj enega od naštetih presejalnih programov za kronične nenalezljive bolezni, 4 % (5) anketirancev pa ne poznajo nobenega. Najbolj poznana sta programa Dora in Zora, ki ju je prepoznalo 119 (88 %) anketirancev. Ugotavljamo, da so anketiranci ozaveščeni o namenu izvajanja presejalnih programov. Med anketiranci jih je 117 (86 %) odgovorilo, da je namen presejanja predvsem zgodnje odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj kronične bolezni; 75 (53 %) jih meni, da je namen preventivnih programov ustrezno ukrepanje, svetovanje za obvladovanje dejavnikov tveganja ter sprememba življenjskega sloga; 52 (38 %) anketirancev meni, da se s presejanjem aktivno spremlja zdravje oseb; 15 (11 %) anketirancev pa meni, da je namen presejanja nadzor nad pacientovim življenjem. Najpogostejši dejavnik tveganja, ki je bil ugotovljen pri pacientih, ki so se odzvali vabilu na preventivni pregled odraslih, je bil povišan holesterol v krvi. Povišane vrednosti so bile ugotovljene pri 29 (48 %) anketirancih. Pri ostalih so bili ugotovljeni še pomanjkanje telesne aktivnosti, zvišan krvni tlak, stres, debelost, neustrezna prehrana, kajenje in povišan krvni sladkor. Razprava: Ugotavljamo, da je ozaveščenost in izobraženost pacientov o presejalnih programih izrednega pomena, saj so tako pacienti bolj motivirani, da se teh programov udeležujejo. Ključno vlogo pri promociji zdravja in motivaciji pacienta imata izbrani zdravnik in medicinska sestra v ambulanti družinske medicine ter drugi zdravstveni delavci, ki z njima sodelujejo. To so patronažna medicinska sestra, psiholog, kineziolog, dietetičar in drugi, ki sodelujejo pri preventivni obravnavi. Za učinkovito in kakovostno izvajanje obravnave je izredno pomembno sodelovanje celotnega tima. Da bi diplomirana medicinska sestra svoje delo opravljala kakovostno in strokovno, se mora stalno izobraževati in izpopolnjevati. Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 227; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

6.
CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2
Lina Meglič, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 je ena izmed kroničnih bolezni, ki je nenalezljiva in se lahko razvija tudi več let. Pri tem gre za stanje, pri katerem telo ne more uravnavati količine sladkorja v krvi. Večina ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima prekomerno telesno težo in velik obseg trebuha, a vseeno ti znaki niso tudi pogoj za sladkorno bolezen tipa 2. Diagnozo postavimo s pomočjo pregleda pacientovih izvidov in ugotavljanjem njegovega zdravstvenega stanja. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 lahko poteka nefarmakološko s spremembo življenjskega sloga ali farmakološko z uporabo predpisane terapije. Ključno vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni ima diplomirana medicinska sestra, ki ima vlogo edukatorke, ki svoje znanje predaja naprej. Celostna oz. holistična obravnava predstavlja celovit model oskrbe. Celostna obravnava je opisana kot vedenje, ki človeka prepozna kot celoto in priznava soodvisnost med njegovimi biološkimi, socialnimi, psihološkimi in duhovnimi vidiki. Namen raziskave je analizirati celostno obravnavo pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz. Rezultati: Intervjuvancem psihična ali fizična podpora družine sploh na področju urejenosti prehrane, prehranjevanja in priprave hrane veliko pomeni. Intervjuvanci redko zaznavajo stres v kombinaciji s sladkorno boleznijo tipa 2. Izobraževanj s področja svoje bolezni se ne udeležujejo prav pogosto. Drugače pa so intervjuvanci s svojimi zdravstvenimi obravnavami zadovoljni. Intervjuvanci zaznavajo kar nekaj akutnih in kroničnih zapletov v življenju s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri zaznavanju težjih področij, ki vplivajo na sposobnost obvladovanja sladkorne bolezni pri intervjuvancih, so težave pri rednem merjenju vrednosti sladkorja v krvi, slaba dostopnost do zdravstvenih storitev, pomanjkanje motivacije za upoštevanje diete, pomanjkanje volje za kuhanje itd. Razprava: Ugotovljeno je bilo, da intervjuvanci kot dejavnike okolja, ki vplivajo na urejenost njihove bolezni, najpogosteje omenjajo podporo družine, svojcev ali prijateljev na področju prehrane, upoštevanja diete, prisotnosti telesne aktivnosti ali dostopnosti do zdravstvenih storitev. Stresni dogodki in stres vplivajo na razvoj in poslabšanje sladkorne bolezni, vendar bi bilo treba na tem področju opraviti še dodatne raziskave. Izobraževanja, ki so namenjena pacientom za njihovo krepitev samostojnosti in samozavesti pri življenju z boleznijo, imajo velik pomen. Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci redko udeležujejo takšnih vrst izobraževanj. Drugače pa so pacienti s svojimi obravnavami zadovoljni. Pri soočanju z akutnimi in kroničnimi zapleti so intervjuvanci kar se da uspešni, a se pogosto srečujejo z različnimi zapleti. Paciente poučujemo o nastanku zapletov z namenom pravilnega ukrepanja ob srečanju z njimi. Področja in izzivi, ki pacientom povzročajo največ težav in preglavic, so področja prehrane, telesne aktivnosti in krepljenja zdravja, obvladovanje bolezni v kombinaciji s službo, pravilno jemanje terapije in redno merjenje vrednosti sladkorja v krvi.
Ključne besede: Sladkorna bolezen tipa 2, celostna obravnava, pacient, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

7.
UPORABA TEORIJE SAMOOSKRBE V PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE
Luka Markovčič, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Teorija Dorothee Orem o samooskrbi je zaradi svoje uporabnosti in univerzalnosti ena najpomembnejših in najbolj razširjenih teorij v zdravstveni negi. Temelji na predpostavki, da se mora človek za ohranitev življenja, zdravja in optimalnega delovanja v okviru svojih zmožnosti neprestano truditi. Teorija poudarja temeljni pomen samostojnosti za ohranjanje neodvisnosti posameznika. Človeka opisuje kot celostno bitje, ki deluje na biološki, simbolični in družbeni ravni. Samooskrba se izraža v skrbi zase in za druge, kar vključuje odkrivanje, razvijanje in uporabo virov za razumevanje in zadovoljevanje potreb. Namen raziskave je preučiti vlogo teorije samooskrbe v praksi zdravstvene nege. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani tako primarni kot sekundarni viri. Primarni podatki so bili pridobljeni z intervjuvanjem, kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen polstrukturirani intervju. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, starih med 27 in 59 let. Vse so končale šolanje na zdravstveni fakulteti, ena je opravila tudi magisterij. Intervjuvanke se strinjajo, da teorija samooskrbe poudarja celostno obravnavo pacienta, predvsem pa krepitev njegove samostojnosti. Kot največje izzive navajajo težave z nekooperativnimi, agresivnimi in pasivnimi pacienti, ki jim zaradi pomanjkanja časa in kadra težje zagotovijo personaliziran pristop. Učinkovitost izvajalci zdravstvene nege ocenjujejo na podlagi opazovanja pacientove samostojnosti, motivacije in napredka pri okrevanju po operaciji ali izboljšanja obstoječih negovalnih diagnoz. Razprava: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da medicinske sestre v procesu zdravstvene nege uporabljajo komunikacijo kot osnovno orodje za pridobivanje vpogleda v pacientovo počutje in oceno njegovega napredka. Kljub prizadevanjem za personaliziran pristop, ki temelji na teoriji samooskrbe – kjer naj bi pacient aktivno sodeloval v procesu obravnave – se pogosto srečujejo z izzivi, kot so nekooperativnost, nezaupanje in agresivnost pacientov. Rezultati kažejo, da je teorija samooskrbe v praksi velikokrat težko uresničljiva, ker aktivna vloga pacienta v procesu nege ni vedno mogoča zaradi različnih psihosocialnih ali fizičnih ovir. Zaradi teh izzivov mora zdravstveno osebje razviti fleksibilne strategije, ki omogočajo čim bolj personalizirano obravnavo ne glede na stopnjo sodelovanja pacienta.
Ključne besede: samooskrba, nega, proces zdravstvene nege, samostojnost, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

8.
Priložnosti in ovire za izvajanje holistične zdravstvene nege
Ingrid Deželan Marenče, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Holistična zdravstvena nega naslavlja medsebojno povezanost uma, telesa, duha, kulture, čustev, odnosov, konteksta in okolja. Področje združuje poklicne kompetence, znanje zdravstvene nege in kulture, teorijo, intuicijo in izkušnje kot vodilo za gradnjo odnosa s pacientom. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne so priložnosti oziroma ovire za izvajanje holistične zdravstvene nege, s katerimi se medicinske sestre soočajo v praksi. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, metodo deskripcije za opis osnovnih pojmov preučevanja ter induktivno-deduktivno metodo za pojasnjevanje ugotovljenih in odkrivanje novih spoznanj. Podatke smo zbrali z izvedbo poglobljenih delno strukturiranih intervjujev. V raziskavo smo vključili 16 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenika. Vzorec je namenski. Rezultati: Ugotovili smo, da so si diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika enotni glede nekaterih ključnih ovir in priložnosti pri izvajanju holistične zdravstvene nege. Časovne omejitve, pomanjkanje kadra, kompetence, kulturna kompetentnost, komunikacija in osebna odgovornost so ključna področja, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege. Kulturna kompetentnost se izkaže kot pomemben dejavnik pri holistični obravnavi. Raznolikost odgovorov odraža kompleksnost holistične zdravstvene nege, s katero se diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika soočajo v vsakdanji praksi. Razprava: Poleg omenjenih ovir in priložnosti, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege, se kaže tudi potreba po boljšem sodelovanju med različnimi sektorji zdravstva, socialni oskrbi in izobraževanju. V prihodnosti bi bilo ključno investirati v izobraževanje, izboljšanje delovnega okolja ter spodbujanje medkulturnega sodelovanja in komunikacije. Skozi nenehno in usmerjeno prizadevanje za osebno odgovornost ter holistično razumevanje pacientovih potreb lahko dosežemo napredek v kakovosti holistične zdravstvene nege.
Ključne besede: holistična zdravstvena nega, holistična medicinska sestra, kompetence v zdravstveni negi, kultura v zdravstveni negi
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA V URGENTNI INFEKCIJSKI AMBULANTI
Lena Zdešar, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Medicinska sestra se pri delu v urgentni infekcijski ambulanti sreča s kompleksnimi stanji, kot so akutni bronhiolitis, vročinski krči, oslovski kašelj, klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Medicinska sestra izvaja številne negovalne intervencije in tehnično diagnostične posege, kot so odvzem kužnin, vzpostavitev intravenske poti ter aplikacija zdravil, aplikacija kisika itd. Pomembno vlogo opravlja tudi pri sprejemu otroka v bolnišnico in pri preprečevanju prenosa nalezljivih bolezni. Pri svojem delu uporablja načela atravmatske komunikacije z otrokom in starši. Namen raziskave je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti. Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od junija do avgusta 2024. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki sodelujejo pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja. Rezultati: Pet od šestih intervjuvank je pri obravnavi otroka v urgentni infekcijski ambulanti pozornih na razpoloženje in obnašanje otroka ter na prisotnost izpuščajev na koži, vse intervjuvane pa so pozorne na odstopanja pri merjenju vitalnih funkcij. Ena izmed njih poleg vsega naštetega pozornost posveča tudi stanju zavesti otroka, opazovanju bolečine, ki se lahko kaže z neutolažljivim jokom, ter opazuje mikcije. Vse intervjuvanke ob pojavu dihalne stiske pri otroku dvignejo vzglavje, aplicirajo kisik, izmerijo vitalne funkcije in naredijo toaleto nosu. Vse intervjuvanke navajajo, da starši otrok z vročinskimi krči tekom hospitalizacije (24-urno opazovanje) in tik pred odpustom prejmejo natančna ustna in pisna navodila, ki so opremljena tudi s slikovnim gradivom. Prav tako navajajo, da starši prejmejo recept za rektiolo Stesolida, ki ga aplicirajo v primeru ponovitve vročinskih krčev, ki so daljši od dveh minut. Staršem otroka, ki je bil nenačrtovano sprejet v bolnišnico, nudijo podporo s pravočasnim podajanjem informacij in z odgovarjanjem na zastavljena vprašanja. Ena izmed njih izpostavlja, da delajo po ustaljenem protokolu o sprejemu otroka na bolnišnični oddelek. Vse intervjuvanke se ob sprejemu otroka na oddelek soočajo s številnimi izzivi, izpostavile so nesodelovanje otrok, kar je verjetno posledica strahu tako staršev kot otrok. Ena od njih je navedla tudi izzive s pomanjkanjem kadra in prostora ter težave s sporazumevanjem, ki nastanejo pri starših in pacientih, ki ne govorijo slovenskega jezika. Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da intervjuvane medicinske sestre dihalno stisko pri otroku, ki preboleva akutni bronhiolitis, prepoznajo z uporabo pomožne dihalne muskulature, tahipnejo, zavračanjem hrane in pijače, utrujenostjo oz. apatičnostjo otroka, pa tudi z nizko saturacijo, cianozo ter stokanjem ob izdihu. Ob pojavu vročinskih krčev pri otroku ga dajo v stabilni bočni položaj, aplicirajo antipiretik in otroka fizikalno hladijo. Če se vročinski krč po dveh minutah ne prekine spontano, aplicirajo rektiolo diazepama. Primarna naloga medicinske sestre v urgentni infekcijski ambulanti je triaža oz. začetna ocena stanja otroka, nato pa merjenje vitalnih funkcij, odvzem različnih kužnin, opazovanje otrokovega obnašanja, odziv na dražljaje iz okolice, opazovanje kože in sluznice, stanja zavesti ter ocenjevanje bolečine. Za lajšanje stiske pri otrocih uporabljajo komunikacijo, ki je prilagojena njihovi starosti in razvojni stopnji, vse postopke natančno razložijo ter razbremenijo otroka z uporabo igrač, štampiljk, bombonov in pobarvank.
Ključne besede: Medicinska sestra, urgentna infekcijska ambulanta, otrok.
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

10.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z BIPOLARNO MOTNJO - DEPRESIVNA EPIZODA
Andraž Cukor, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri pacientih z bipolarno motnjo v depresivni epizodi zahteva celosten pristop, ki zajema fizično in psihično oskrbo. Medicinska sestra pacientu nudi podporo pri vsakodnevnih aktivnostih, saj se zaradi depresije lahko pojavi pomanjkanje energije in volje. Pomembno je spremljati pacientovo počutje in simptome ter opazovati morebitna tveganja za samomorilne misli. Prav tako se medicinska sestra osredotoča na vzpostavljanje rednih vzorcev spanja in prehranjevanja, saj so ti pogosto porušeni. Vloga zdravstvenih delavcev vključuje tudi edukacijo pacienta in njegovih bližnjih o bolezni, podporo pri zdravljenju z zdravili ter krepitev zaupanja in sodelovanja pri zdravljenju. Namen raziskave je proučiti vlogo zdravstvene nege pacienta z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Cilji raziskave so opisati značilnosti bipolarne motnje – depresivne epizode glede na potek bolezni, predstaviti zdravljenje te motnje in učinek medikamentozne terapije, predstaviti značilnosti posamezne temeljne življenjske aktivnosti pri pacientu z bipolarno motnjo – depresivno epizodo ter ugotoviti pomen in vlogo zdravstvene nege pri pacientu s to motnjo. Metode: V raziskavi sta uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku. Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre najpogosteje opisujejo depresivno epizodo bipolarne motnje kot obdobje globoke žalosti, izgube zanimanja za dejavnosti, utrujenosti in občutka brezupa. Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo stabilizatorjev razpoloženja, antidepresivov in psihoterapije, ob tem pa so pomembne nefarmakološke oblike podpore, kot so terapevtske dejavnosti in svetovanje. Pri temeljnih življenjskih aktivnostih so značilne težave s spanjem, hranjenjem, osebno nego in ohranjanjem socialnih stikov. Zdravstvena nega ima pri obravnavi teh pacientov pomembno vlogo, saj medicinske sestre spremljajo simptome, podpirajo pacienta pri vsakodnevnih dejavnostih, prepoznavajo poslabšanja stanja in nudijo čustveno podporo. Razprava: Vloga medicinskih sester je zelo pomembna pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo v depresivni epizodi. Zdravljenje mora biti celostno ter mora vsebovati farmakološke in nefarmakološke pristope, pri čemer je pomembno zgodnje prepoznavanje simptomov, kot so utrujenost, motnje spanja in občutek brezupa. Medicinske sestre igrajo osrednjo vlogo pri spremljanju stanja pacienta in prilagajanju nege glede na posameznikove potrebe, saj so pogosto prve, ki zaznajo poslabšanja. Prav tako je bistvena vloga podpore s strani svojcev in zdravstvenih delavcev, saj so pacienti v depresivni epizodi nagnjeni k osamljenosti in težavam pri vsakodnevnih dejavnostih. Individualiziran pristop k zdravstveni negi, ki vključuje tako pacienta kot njegove svojce, je pomemben za uspešno obvladovanje bolezni. Sodelovanje različnih strok in stalno izobraževanje zdravstvenega osebja ostajata osnovna dejavnika za izboljšanje kakovosti življenja teh pacientov.
Ključne besede: zdravstvena nega, pacient, bipolarna motnja, depresivna epizoda, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2024; Ogledov: 311; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1011,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh