1. Vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi otrok in mladostnikov z rakavimi obolenji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDario Havoj, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Rak je bolezen, ki je sicer pri otrocih redka, kljub temu pa še vedno predstavlja enega izmed najpogostejših vzrokov smrti pri otrocih. Zdravljenje rakavih obolenj otrok je kompleksno in specifično ter za otroka predstavlja telesni in psihični napor. Namen diplomskega dela je raziskati, kakšna je vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi rakavih obolenj otrok in mladostnikov. Metoda: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V prvem delu smo predstavili epidemiologijo in dejavnike tveganja, pogosta rakava obolenja, metode zdravljenja ter podporo in vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi otrok z omenjenimi obolenji. V empiričnem delu smo uporabili metodo pregleda literature, s pomočjo katere smo z relevantnimi ključnimi besedami iskali strokovne članke v štirih elektronskih bazah (ScienceDirect, Sage Journal, COBISS in Google Učenjak). V končno analizo smo uvrstili osem strokovnih člankov, ki smo jih podrobneje analizirali. Rezultati: S pomočjo teoretičnih in empiričnih ugotovitev smo uspešno odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja ter prišli do pomembne ugotovitve, da ima pri obravnavi otrok in mladostnikov z rakavimi obolenji ključno vlogo tudi diplomirana medicinska sestra. Ta je nepogrešljiva pri opazovanju in prepoznavanju simptomov, ukrepanju ob pojavu le-teh ter pri nudenju psihosocialne podpore otroku in njegovi družini. Razprava: Zaradi nepogrešljive vloge pri zdravljenju je pomembno, da je diplomirana medicinska sestra dobro strokovno usposobljena ter zna dobro komunicirati in sodelovati z vsemi vpletenimi v zdravljenje – le na tak način lahko zagotovi kvalitetno obravnavo in zdravljenje otroka ali mladostnika. Ključne besede: rak pri otrocih, rak pri mladostnikih, vloga diplomirane medicinske sestre, zdravljenje rakavih obolenj Objavljeno v ReVIS: 07.07.2025; Ogledov: 116; Prenosov: 1
Celotno besedilo (790,30 KB) |
2. Zdrav življenjski slog pri medicinskih sestrah po preboleli okužbi s covidom-19 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMateja Gral Žohar, 2023, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je življenjski slog medicinskih sester po okužbi s covidom-19 in če je po okužbi prišlo do kakšnih sprememb glede na življenjski slog pred okužbo. Sočasno nas je zanimalo, kateri dejavniki medicinske sestre motivirajo in ovirajo pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga. V raziskavo je bilo vključenih 49 medicinskih sester (87,76 % žensk) v starosti od 23 do 53 let (M = 36,94, SD = 10,41). Udeleženci so izpolnili vprašalnik o tem, kako pogosto izvajajo posamezna zdrava vedenja, kako pogosto jih posamezni dejavniki motivirajo in ovirajo pri zdravem življenjskem slogu in ali je prišlo do kakšnih sprememb na boljše ali slabše pri posameznih zdravih vedenjih po okužbi. Medicinskim sestram po okužbi s covidom-19 v povprečju uspeva občasno ali pogosto upoštevati večino smernic zdravega življenjskega sloga. V najmanjši meri redno izvajajo tehnike sproščanja (samo 3 %), kljub temu, da jih 55 % občasno ali pogosto doživlja močan stres. Nekaj več težav imajo medicinske sestre tudi na področju telesne aktivnosti in spanja. K ohranjanju zdravega življenjskega sloga jih najpogosteje motivira socialna podpora družine in prijateljev, hkrati pa je pomanjkanje časa najpogostejša ovira. Po okužbi s covidom-19 v povprečju ni prihajalo do izrazitejših sprememb na slabše ali na boljše. Zaključimo lahko, da se medicinske sestre po okužbi s covidom-19 trudijo vzdrževati zdrav življenjski slog in verjetno k temu prispeva tudi njihova ozaveščenost ter znanje o zdravih vedenjih, ki ga pridobijo med izobraževanjem. Kljub temu pa bi bilo dobro medicinske sestre dodatno spodbujati in jih podpirati pri konstruktivnih načinih soočanja s stresom ter ureditvi spalne higiene. Ključne besede: medicinske sestre, zdrav življenjski slog, covid-19, motivatorji in ovire, spremembe Objavljeno v ReVIS: 03.07.2025; Ogledov: 109; Prenosov: 5
Celotno besedilo (617,93 KB) |
3. Dejavniki, ki vplivajo na učinkovito komunikacijo med medicinskimi sestrami in zdravniki v nujni medicinski pomoči : pregled literatureNik Gal Gornik, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Dobri medsebojni odnosi ter učinkovita komunikacija predstavljata temelj dobrega dela med člani tima, kar posledično vpliva tudi na višjo stopnjo dobrobiti pacienta ter varno in kakovostno obravnavo. Za dobro medsebojno razumevanje je pomembno poznavanje različnih dejavnikov, kot sta na primer učinkovitost prenosa in dobra interpretacija informacij ter reševanje konfliktov. Glavni namen diplomskega dela je raziskati informacije o tem, kako različni dejavniki vplivajo na učinkovito komunikacijo med medicinskimi sestrami in zdravniki v nujni medicinski pomoči. Metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda dela. Zajema pregled literature, pri kateri bomo uporabili diagram PRISMA. Pri iskanju podatkov smo uporabili različne podatkovne baze, katerih analiza je vključevala uporabo ključnih besed ter vključevalne in izključitvene kriterije. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Za zagotavljanje optimalne oskrbe bolnikov in uspešnega zdravljenja je ključna učinkovita komunikacija. Takšna komunikacija izboljšuje sodelovanje pri oskrbi bolnikov ter zmanjšuje tveganja, kot so na primer napake pri zdravljenju ali napačna interpretacija informacij. Kljub temu na učinkovito komunikacijo vpliva veliko različnih dejavnikov, ki bi se jih zdravstveni delavci morali zavedati, da bi lahko reševali morebitne težave in se učinkovito soočali s komunikacijskimi napakami. Razprava: Učinkovita komunikacija je pomembna v stresnih in oteženih okoljih kot je to NMP. Da bi zagotovili varnost in najboljšo oskrbo bolnikov, bi morali člani tima med seboj komunicirati na pravilen način in se zavedati dejavnikov, ki vplivajo na takšno komunikacijo. Z različnimi sporazumevalnimi strategijami bi lahko v celoti ali vsaj deloma preprečili morebitne težave in se izognili negativnim posledicam. Ključne besede: učinkovita komunikacija, nujna medicinska pomoč, medicinske sestre, zdravniki Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 107; Prenosov: 4
Celotno besedilo (901,31 KB) |
4. Poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med populacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaŽiva Kočar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Žolčni kamni sodijo med najpogostejše bolezni trebušnih organov, saj njihova pojavnost narašča s starostjo. Statistični podatki kažejo, da so žolčni kamni pri ženskah dvakrat pogostejši kot pri moških. Po 50. letu starosti naj bi jih imela vsaka peta ženska in vsak deseti moški. Ozaveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek žolčnih kamnov. Veliko vlogo pri tem imajo medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Razvili smo strukturiran anketni vprašalnik, katerega namen je bil raziskati poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med splošno populacijo. Anketa je bila izvedena na slučajnostnem vzorcu; dobljene podatke smo obdelali s programsko verzijo SPSS. Anketo smo izvedli preko spletne platforme 1KA. Rezultati: Hipoteze lahko na podlagi ankete potrdimo, saj anketiranci dobro poznajo dejavnike tveganja, kjer so najbolj izpostavili genetiko (70 %) in debelost (67 %). Več kot polovica anketirancev pozna oba načina zdravljenja žolčnih kamnov, 51 % se jih je odločilo za zdravljenje na konzervativni in operativni način. 94 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno več splošnih informacij o žolčnih kamnih, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdravljenje. Glede na našo raziskovalno vprašanje lahko trdimo, da anketiranci poznajo dejavnike tveganja in simptome žolčnih kamnov. Zaključek: Spoznanje, da so žolčni kamni danes velik problem in so vse bolj pogosti, bi drugačen pristop zdravstvenih strokovnjakov do njih lahko to spremenil. Že več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdrav način življenja, bi lahko krepko zmanjšalo število žolčnih kamnov. Ključne besede: žolčni kamni, dejavniki tveganja, simptomi, zdravljenje, vloga medicinske sestre Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 90; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,90 MB) |
5. Duševno zdravje mladih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNika Kozar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodiče: V diplomski nalogi smo raziskovali duševno zdravje mladih. Mladostništvo in prehod v odraslost predstavljata dinamično in razvojno obdobje. Vrsta mejnikov v tem življenjskem obdobju temelji na oblikovanju identitete, odnosov, izobrazbe, finančne neodvisnosti in doseganju avtonomije, kar posledično vpliva na duševno zdravje posameznika. V diplomski nalogi smo predstavili še stres, odvisnost, motnje hranjenja in samomorilne misli. Metode: Diplomska naloga temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, z uporabo relevantnih metod deskripcije in anketiranja. Za pridobitev rezultatov je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki je bil objavljen preko spletnega mesta 1ka. Pridobitev raziskovalnega vzorca je potekala po metodi snežne kepe. Raziskovalni vzorec predstavlja 250 anonimnih anketirancev. Pridobljeni podatki, ki so namenjeni za izdelavo diplomske naloge, so bili grafično urejeni v Microsof Excel 2016 in ustrezno intepretirani v Microsoft Wordu 2016. Razprava: V izvedeni raziskavi so sodelovali anketiranci v starostnem obdobju od 18 do 30 let. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da se le manjši procent anketiranih mladostnikov v težavah zateka k hrani, alkoholu ali drugim nedovoljenim substancam. Sami zaznavajo prisotnost duševnih težav in stigmatizacije v svojem okolju. Ugotavljajo pa, da bi v družbi morali dajati večjo pozornost temam v zvezi z duševnimi težavami. Zaključek: V današnjem času na življenje mladostnikov velik vpliv predstavlja uporaba spletnih omrežij in posledično prihaja do zaznavanja različnega pomena idealizma med populacijami. Mladostniško obdobje bi naj predstavljalo čas, v katerem se posamezniki oblikujejo, gradijo na svojih vrednotah ter obenem ob zaznavanju svojih težav vedo, na koga se lahko obrnejo za dodatno pomoč pri reševanju težav. Ključne besede: duševno zdravja mladih, duševne motnje mladih, mladostniško obdobje, nedovoljene substance, vloga medicinske sestre Objavljeno v ReVIS: 27.06.2025; Ogledov: 139; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,60 MB) |
6. Vpliv izmenskega dela na zaposlene v družbi Dom Lenart, d. o. o. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNino Buhinjak, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Namen diplomskega dela je bil opisati, raziskati, primerjati in povzeti področje vpliva izmenskega dela na motnje spanja zaposlenih zdravstvenih delavcev na podlagi literature in opravljene raziskave v družbi Dom Lenart, d. o. o. Metoda: V diplomskem delu sta uporabljeni kvantitativna in deskriptivna metoda. V teoretičnem delu so uporabljene metode opisovanja, povzemanja in primerjanja, medtem ko so v empiričnem delu uporabljene metode anketiranja, analize, deskriptivne ter inferenčne statistike in opisovanja. V raziskavi smo za zbiranje podatkov med zaposlenimi uporabili prilagojen standardiziran vprašalnik, Pittsburghov indeks kakovosti spanja (PSQI), s 25 vprašanji zaprtega tipa. Rezultati: Vzorec anketirancev je zajemal 50 zaposlenih v družbi Dom Lenart, d. o. o. Rezultati so pokazali, da ne obstajajo statistično značilne razlike v količini (času) dremanja med zaposlenimi glede na starost. Med zaposlenimi, ki opravljajo večizmensko in nočno delo, ter delavci, ki opravljajo enoizmensko delo, ne obstajajo pomembne razlike glede na prisotnost težav s spanjem. Ugotovljeno je bilo tudi, da na podlagi pridobljenih podatkov ni dokazov, ki bi potrjevali, da imajo zaposleni večje težave z zaspanostjo na poti iz službe kakor na poti v službo. Razprava: Veliko opravljenih raziskav in virov navaja negativne učinke izmenskega in nočnega dela na fizično, psihično in socialno življenje zdravstvenih delavcev. Kljub obstoječi literaturi pa raziskava, opravljena v sklopu diplomskega dela, ne prikazuje pomembnih razlik pri vplivu izmenskega in nočnega dela na spanje zaposlenih v družbi Dom Lenart d. o. o. Ključne besede: izmensko delo, vpliv, medicinske sestre, motnje spanja Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 111; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,80 MB) |
7. Ozaveščanje prebivalcev severovzhodne Slovenije o nujnih stanjih, povezanih z glavobolom : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKai Čarni, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Glavobol je ena najpogostejših zdravstvenih težav, s katerimi se srečujejo ljudje vseh starosti. Pogostost glavobola narašča z življenjskimi obremenitvami, stresom in drugimi dejavniki. Statistika kaže, da ženske pogosteje trpijo za glavoboli, ker se glavoboli pojavijo v obdobjih hormonskih nihanj, kot sta menstruacija in menopavza. Ozaveščenost o dejavnikih, ki prispevajo k nastanku glavobola, kot so stres, prehrana in pomanjkanje spanja, lahko pomaga pri preprečevanju in lajšanju le-tega. Pomembno vlogo pri obravnavi glavobolov imajo zdravstveni delavci, zlasti medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo za raziskovanje uporabili kvantitativno metodo. Oblikovali smo strukturiran vprašalnik, s katerim smo raziskali, kakšna je ozaveščenost prebivalcev o nujnih stanjih, povezanih z glavobolom. Podatke smo zbrali z naključnim vzorčenjem in jih analizirali s pomočjo programa SPSS. Anketa je bila izvedena preko spletnega orodja 1KA. Rezultati: V anketi je sodelovalo 122 ljudi, od tega je 53 ljudi poznalo samo en tip glavobola, zato prvo hipotezo, ki je temelji na podlagi, da ljudje poznajo vsaj 4 tipe glavobola, zavržemo. Tudi tretjo hipotezo zavržemo, saj je 51 anketirancev mnenja, da je premalo splošnih informacij o nujnih stanjih, povezanih z glavobolom. Drugo hipotezo pa potrdimo, saj kar 70 anketirancev pozna vsaj 5 simptomov, ki so značilni za nujno stanje, povezano z glavobolom. Zaključek: Zavedanje, da je glavobol pogosta težava, ki prizadene veliko ljudi, bi lahko spodbudilo strokovnjake na področju zdravstva k drugačnemu pristopu pri obravnavi te težave. Več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in priporočila za zdrav način življenja, bi lahko pripomoglo k zmanjšanju pogostosti glavobolov. Ključne besede: glavobol, primarni glavobol, sekundarni glavobol, obravnava glavobola, vloga medicinske sestre Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 83; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,16 MB) |
8. Potenciali za uporabo konoplje pri demenci : pregled literatureSandra Bezjak, 2024, diplomsko delo Opis: TEORETIČNA IZHODIŠČA: Demenca je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni v starosti, ki močno vpliva na kakovost življenja obolelih. Farmakološko zdravljenje pogosto ne zadostuje pri lajšanju simptomov, zato narašča zanimanje za alternativne pristope. Raziskovanje terapevtskega potenciala konoplje se je razširilo tudi na področje demence. Zato smo želeli raziskati njen potencial pri obvladovanju simptomov in stališča ter znanja zdravstvenih delavcev glede njene uporabe. METODE: Izvedli smo kakovosten pregled literature in raziskav preko baz COBISS, PubMed, ResearchGate in Google Učenjak. Uporabili smo diagram PRISMA za izbiro relevantnih virov ter prilagojeno lestvico PEDro za oceno kakovosti izbranih študij. REZULTATI: Ugotovili smo, da na temo potencialov konoplje pri demenci obstaja veliko znanstvenih člankov, vendar pa je le malo izvedenih relevantnih in strokovnih študij. To nakazuje na omejitve, povezane s pomanjkanjem reprezentativnih vzorcev in nezadostnim številom kliničnih raziskav. V pregledu je bilo najdenih 16 relevantnih študij, ki so bile tudi ocenjene z lestvico PEDro. Rezultati raziskav kažejo, da kanabinoidi, zlasti THC in CBD, kažejo potencial pri zmanjšanju nevropsihiatričnih simptomov. Prav tako je ugotovljeno, da je raven znanja in stališč medicinskih sester o uporabi konoplje v zdravstveni praksi pomanjkljiva. RAZPRAVA: Povprečna metodološka ocena študij je 4 od 5 točk, kar kaže na zadovoljivo metodološko kakovost. Ugotovljeno je, da uporaba kanabinoidov v medicini potrebuje dodatne raziskave, da bi se lahko uveljavila kot standardna terapija za demenco. Nadaljnje raziskave bi morale vključevati večje število pacientov, raznolikost populacij in dolgoročno spremljanje. Prav tako je ugotovljeno, da je pomemben razvoj izobraževalnih programov za zdravstvene delavce, tako bi se izboljšalo razumevanje terapevtske uporabe konoplje. Ključne besede: medicinska uporaba konoplje, endokanabinoidni sistem, konoplja in demenca, vpliv konoplje na demenco, medicinske sestre in konoplja Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 77; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,54 MB) |
9. Pomen telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrahIrena Povšnar Bezovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Delo medicinskih sester zahteva visoko stopnjo empatije do pacientov, hkrati pa vključuje težke fizične, psihične, socialne in čustvene obremenitve, kar lahko negativno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Čeprav telesna aktivnost prinaša številne koristi, je raziskav, ki bi se specifično osredotočale na telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom in njeno prilagoditev na delovno okolje, zelo malo. Namen magistrskega dela je preučiti pomen izvajanja telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrah in ugotoviti, kako le-ta vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje, počutje, zadovoljstvo, delovno učinkovitost in odsotnost z dela. Cilj je razviti priporočila za delovne organizacije, ki bodo izboljšala delovno okolje, spodbujala promocijo zdravja na delovnem mestu in povečala telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela, ki je vključevala pregled strokovne literature. V empiričnem delu je bilo analiziranih 21 raziskav. Pri analizi je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza podatkov, ki temelji na odprtem kodiranju, s ciljem oblikovanja vsebinskih kategorij. Iskanje literature je potekalo v slovenskih in tujih podatkovnih bazah (COBISS, PubMed, Google Scolar, Springer Nature Link) z uporabo ključnih besed, kot so telesna vadba, promocija zdravja, medicinske sestre, gibanje, delovno mesto in delovni čas. Iskanje je bilo omejeno na članke v slovenskem ali angleškem jeziku in je zajemalo obdobje od leta 2014 do 2025. Pri analizi smo upoštevali hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2018).
Rezultati: Analiza obstoječe literature je pokazala, da telesna aktivnost pri medicinskih sestrah na delovnem mestu izboljšuje in ohranja fizično in psihično zdravje ter vzdržljivost, vpliva na obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni, povečanje energije, zmanjšanje absentizma in prezentizma. Pozitivne koristi so se pokazale pri zmanjšanju izgorelosti, anksioznosti, depresije in poklicnega stresa, izboljšanju spanja, zmanjšanju sklepno-mišičnih obolenj, izboljšanju produktivnosti in zadovoljstva pri delu, kar pripomore h kvaliteti opravljenih storitev pri pacientu. Poleg omenjenih pozitivnih koristi telesna vadba vpliva na izboljšanje gibljivosti, ravnotežja, zmanjšuje poškodbe, povezane z delom, utrjuje samospoštovanje, samozavest, krepi socialne vezi med sodelavci ter spodbuja druženje, kar ustvarja timski duh na delovnem mestu. Zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb prispeva k uresničevanju potreb po samouresničevanju, kar pozitivno vpliva na motivacijo, ki omogoča boljše ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Koristi se kažejo z večjo delovno sposobnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu.
Razprava: Telesna aktivnost na delovnem mestu prinaša številne zdravstvene koristi, ki so ključne za ohranjanje dobrega počutja in preprečevanja poklicnih bolezni, še posebej v zahtevnih poklicih, kot je zdravstvena nega. Redna telesna aktivnost prispeva k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju, kar posledično izboljša kakovost dela in splošno dobrobit zaposlenih. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo koristi telesne vadbe in ustvarijo podporno okolje za izvajanje telesnih aktivnosti med delovnim časom, saj to pripomore k večji produktivnosti ter zmanjšanju bolniških odsotnosti in prezentizma na delovnem mestu. Potreba po tovrstnih raziskavah izhaja iz dejstva, da primanjkuje sistematičnih pristopov k izvajanju in spodbujanju telesne aktivnosti na delovnem mestu. Ključne besede: telesna aktivnost, medicinske sestre, delovni čas, delovno mesto, gibanje, promocija zdravja Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 242; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,06 MB) |
10. |