Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Medijska pismenost
Maja Kuralt, 2017

Opis: Mediji se hitro spreminjajo. Svetovni splet je prevzel dominantno vlogo v načinu podajanja, ustvarjanju informacij in komuniciranju nasploh. Na spletu se poleg informacij, izobraževalni ali, zabavnih vsebin, dnevno spreminjajo v virtualne. Komunikacija poteka hitro, je bolj neosebna, poteka sočasno na več krajih, prav tak je tudi tok vsebin in informacij, ki se pretakajo preko njih. Prav zaradi vse te množice malodane vsega, je z druge strani pomembno, da znamo naravo spletnih medijev razumeti, jih pravilno ovrednostiti in razbrati, kakšen je cilj določenega medija oziroma medijskega sporočila. Spletni mediji, različne aplikacije, platforme, portali ter družbena omrežja nam zagotavljajo, da lahko hitro in enostavno dostopamo praktično do česarkoli, ponujajo nam orodja, da na njih tudi sami kreiramo, ustvarjamo in delimo različne spletne vsebine, od videoposnetkov, fotografij, glasbe do spletnih dnevnikov, spletnih časopisov in drugih vsebin ter jih plasiramo prek različnih, zgoraj naštetih kanalov. Kljub naštetim možnostim, ki jih splet ponuja, so uporabniki vedno manj kreativni oziroma so kreativni na popolnoma drugačne načine kot včasih. Vsem nam je v izziv, da tovrstne spletne aktivnosti jemljemo z zdravo mero, vendar kljub temu izkoristimo neverjeten in neizmeren potencial, ki ga ponujajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, pismenost, medijska pismenost, svetovni splet, spletni mediji, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

2.
Mediji in predšolski otroci
Barbara Mavri, 2015

Opis: Diplomska naloga se nanaša na medije, medijsko pismenost in vplivi teh dveh dejavnikov na predšolskega otroka s poudarkom na vpliv medijev na nakupno obnašanje otrok in staršev. V teoretičnem delu smo pojasnili in opredelili širši okvir vpliva medijev na predšolske otroke, tako v izobraževalnih institucijah kot doma v družinskem krogu. Zajeli smo tudi strategije, ki opredeljujejo medijsko pismenost na nacionalni in evropski ravni, ker smo želeli poudariti, da se družba, kot taka zaveda pomembnosti vplivov medijev na ljudi. Če želimo osnovati na znanju temelječo družbo je potrebna vzgoja za medije na vseh starostnih ravneh. Le dobro medijsko opismenjen starš lahko suvereno in kvalitetno prenese svoje znanje na svoje otroke. Empirični del diplomske naloge, s kvantitativno raziskavo med starši predšolskih otrok, nam odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja in sicer: Ali se z večanjem starosti predšolskega otroka povečuje vpliv medijev na predšolskega otroka in če obstaja povezava med časovno uporabo medijev pri starših in njihovih otrocih, ter kako mediji vplivajo na (nakupno) obnašanje predšolskih otrok in njihovih staršev? Poleg tega pa smo starše še spraševali o mnenju glede vpliva televizijskih vsebin na otroke, ter glede njihove vloge pri nadziranju, reflektiranju in omejevanju gledanja televizijskih vsebin z otroki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predšolski otrok, mediji, medijska pismenost, IKT, nakupno obnašanje
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Razumevanje medijske pismenosti med "senior generacijo" v Sloveniji
Silvija Fortuna, 2020

Opis: Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior« generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku. Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki … Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času epidemije Covid 19). V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu smo še podali predlog rešitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: medijska pismenost, senior generacija, pametna tehnologija, digitalni razkorak, starejši prebivalci, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh