Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Razpad skupne drţave leta 1991, ki mu je sledila krvava vojna, je pustil za seboj v Bosni in Hercegovini skoraj sto tisoĉ mrtvih, veĉ kot milijon razseljenih prebivalcev, uniĉeno gospodarstvo in globoke delitve v druţbi, ki so vidne v vsakdanjem ţivljenju. Ĉeprav je po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma mednarodna skupnost priĉakovala, da bo Bosna in Hercegovina zdruţena, demokratiĉna, veĉnacionalna in veĉ religijska politiĉna celota, bi danes, ko se bliţa sedemnajsta obletnica sklenitve miru, teţko dokazali, da ta deluje kot suverena drţava v pravem pomenu besede. Etniĉna in verska distanca treh narodov je veĉja, kot je bila pred zaĉetkom drţavljanske vojne, v drţavi ni temeljnega dogovora o njeni prihodnosti, velika veĉina Hrvatov in Srbov je ne doţivlja kot svojo domovino in je še vedno pod mednarodnim protektoratom. Nacionalizem je stalnica v vseh segmentih današnje druţbe. Najbolj pereĉe vprašanje za mednarodno skupnost in tri konstitutivne narode v Bosni in Hercegovini je, kako doseĉi medsebojni konsenz o prihodnosti drţave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, nacionalizem, Daytonski mirovni sporazum, mednarodna skupnost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1112; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,29 MB)