Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 123
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mednarodnopravni status nepriznanih držav in ureditev človekovih pravic v nepriznanih državah : magistrsko delo
Eva Lukančič, 2024, magistrsko delo

Opis: Država mora, da bi postala mednarodno priznana, izpolnjevati kriterije, kateri so določeni v 1. členu Konvencije iz Montevidea. Država kot subjekt mednarodnega prava mora imeti stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlado in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Ti kriteriji so v pomoč pri presoji, če neka skupnost, ki trdi, da ima naravo države, sploh ustreza kriterijem mednarodnega prava za nastanek države. Določene entitete ne izpolnjujejo vseh kriterijev, zato so mednarodno nepriznane, se ne vključujejo v mednarodne odnose in ne sodelujejo z mednarodnimi organizacijami. V mednarodni skupnosti je potrebno upoštevati tudi druge kriterije kot so želja entitete po priznanju, nastanek entitete brez kršenja mednarodnega prava, spoštovanje človekovih pravic in priznanje s strani drugih držav. Ker nepriznana država nima dejanske fizične moči, ne more zagotoviti učinkovitih sredstev za zagotavljanje človekovih pravic, kar predstavlja veliko težavo, saj se s tem stopnjuje kriminal, nasilje, korupcija, pomanjkanje dobrin. Nepriznanim državam primanjkuje suverenosti, to posledično pripelje do kršenja človekovih pravic. V magistrskem delu so z opisno metodo obravnavane nepriznane države in ureditev človekovih pravic v le - teh. S pravno analizo so predstavljene in ugotovljene temeljne razlike med priznanimi in nepriznanimi državami in kako se mednarodna skupnost sooča s težavami nepriznanih držav. Namen je opredeliti, v čem se torej ločijo nepriznane države od priznanih držav, v čem se loči njihov status v mednarodni skupnosti in zakaj nepriznane države bolj kršijo človekove pravice. Pojav nepriznanih držav je v družbi vse bolj razširjen. Nepriznane države so zelo odvisne od svoje države pokroviteljice in nevladnih organizacij in ne morejo sodelovati v mednarodni skupnosti, kar dokazuje, kako pomembna je neodvisnost in zunanja suverenost države, da se lahko vključuje v mednarodne odnose. Zaradi slabe ureditve nepriznanih držav tam trpijo človekove pravice, saj državljanom onemogočajo ustrezen življenjski standard.
Ključne besede: mednarodno pravo, človekove pravice, priznanje države, nepriznane države, nastanek države, država
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 479; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (994,53 KB)

2.
Varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravu : diplomsko delo
Pia Krizmanič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravu. Varstvo pravice do življenja je temeljno načelo v mednarodnem pravu, ki varuje vsako osebo pred neupravičenim odvzemom njenega življenja. Pravica do življenja je absolutna pravica, ki jo morajo spoštovati posamezniki in države. Velikokrat pa se srečujemo s kršenjem te pravice z dejanji, kot so smrtna obsodba, mučenje, ne-samovoljni odvzem življenja, diskriminacija, terorizem. Mednarodno pravo igra ključno vlogo pri varovanju in spoštovanju pravice do življenja na mednarodni ravni. Ta pravica je ena izmed temeljnih človekovih pravic in je priznana v številnih mednarodnih dokumentih, kot npr. Univerzalna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter drugi regionalni in mednarodni instrumenti. Prav tako mednarodno pravo spodbuja države, da sprejmejo ustrezen pravni okvir v svoji nacionalni zakonodaji za zaščito pravice do življenja. Uveljavlja odgovornost držav za kršitve pravice do življenja, bodisi neposredno bodisi zaradi neukrepanja. Države so odgovorne za preiskavo, preganjanje in kaznovanje tistih, ki kršijo to pravico, ter za zagotovitev dostopa do sodnega varstva žrtvam. Skupaj prispevajo ti elementi mednarodnega prava k ustvarjanju okolja, kjer se pravica do življenja spoštuje in varuje ter kjer so kršitve te pravice učinkovito obravnavane in preprečene.
Ključne besede: pravica do življenja, mednarodno pravo, varstvo pravice, splošna deklaracija človekovih pravic, evropska konvencija o varstvu človekovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 639; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (417,77 KB)

3.
Regulacija kibernetske varnosti nacionalnih držav v mednarodnem pravu : diplomsko delo
Nadja Emeršič, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga mednarodnega prava na področju kibernetske varnosti. Mednarodno kibernetsko pravo je dokaj novo področje pravnega raziskovanja in urejanja, ki ga ne regulira noben zavezujoč mednarodnopravni akt. Pri raziskovanju se opiramo na Talinski priročnik, ki pa predstavlja nezavezujoč dokument. Za ugotovitev možnosti aplikacije splošnih načel mednarodnega prava moramo tako pregledati ustanovne listine in ustanovne pogodbe nekaterih mednarodnih organizacij, kot sta na primer Organizacija Združenih narodov in Zveza NATO. Definiramo kibernetsko okolje in kibernetski napad. Podrobno pregledamo literaturo in nekatera nasprotujoča si mnenja avtorjev ter primere mednarodne pravne prakse, poiščemo vzporednice in tako dobimo odgovor na to, ali v kibernetskem okolju lahko govorimo o kršitvah načela suverenosti, načela nevmešavanja, o pravici do samoobrambe in prepovedi uporabe sile. Pomembna je opredelitev in obenem navedba pogojev za pripis škodljivih kibernetskih dejanj državam ter v kakšni povezavi državni akterji delujejo z nedržavnimi akterji. Predstavljeni pa so tudi možni načini odziva držav na kibernetske dejavnosti, v zadnjem delu pa je predstavljena tudi regulacija kibernetske varnosti v slovenskem pravnem redu. S pregledom primarnih virov, kot so nacionalne strategije, v diplomskem delu na koncu izluščimo še pomembnost kibernetske varnosti za Slovenijo zdaj in v prihodnosti.
Ključne besede: kibernetsko okolje, kibernetska varnost, kibernetski napad, načelo dolžne skrbnosti, načelo suverenosti, načelo nevmešavanja, uporaba sile, mednarodno pravo, samoobramba
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 650; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (362,95 KB)

4.
Mednarodnopravni položaj žensk med vojno in kršitve njihovih pravic : diplomsko delo
Jana Kožman, 2024, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da vsaka vojna oziroma oboroženi spopad pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic. Ženske so kot ena izmed posebej ranljivih skupin še posebej izpostavljene različnim oblikam nasilja, zlasti spolnega. Če je bilo do konca druge svetovne vojne kršitvam pravic žensk v času oboroženih spopadov namenjene bolj malo pozornosti in skladno s tem tudi minimalna zaščita, se je to s sprejetjem Ženevskih konvencij in kasneje s prvimi primeri obsodb posameznikov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči za spolne zločine, storjene nad ženskami, precej spremenilo. Danes je okvir mednarodnopravne zaščite žensk v času konfliktnih situacij precej obsežen, največjo zaščito nudijo pravni instrumenti mednarodnega humanitarnega prava s prepletanjem pravil in standardov prava človekovih pravic. Pričujoča diplomska naloga sprva na splošno opredeljuje mednarodna hudodelstva, v nadaljevanju se osredotoča predvsem na posamezne kršitve pravic žensk v času oboroženih spopadov, zgodovinski razvoj mednarodnopravne zaščite za ženske ter vzporedno s tem tudi preganjanje in kaznovanje zagrešenih grozodejstev nad ženskami. V sklepnem delu preide na razpravo in hkrati odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja glede ustreznosti in zadostnosti zaščite žensk s strani mednarodnopravnih instrumentov in organov, ki se ukvarjajo s to problematiko. Ključna je ugotovitev, da je zaščita tako splošna kakor tudi posebna, ki se osredotoča predvsem na ženske, v veliki meri zadovoljiva ter primerna, potrebna pa so nadaljnja prizadevanja predvsem v smeri kakovostnega izvajanja sprejetih aktov, da ne ostajajo ti zgolj mrtva črka na papirju.
Ključne besede: oboroženi spopad, vojna, mednarodno humanitarno pravo, spolno nasilje, kršitev pravic žensk, mednarodna kazenska sodišča
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 648; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (614,41 KB)

5.
Pravni vidiki in posledice prenehanje ter izključitve iz statusa begunca : magistrsko delo
Sandi Bregovec, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se nanaša na status begunca in na ožje področje prenehanja ter izključitve statusa begunca. V skladu z naslovom smo pisali predvsem o pravnih vidikih in posledicah prenehanja ter izključitve iz statusa begunca. Obširneje smo obravnavali to temo v okviru slovenske in mednarodne zakonodaje ter dokumentov. Podrobneje pa je bila predstavljena razveljavitev statusa begunca in njen postopek po smernicah UNHCR iz leta 2020. V magistrskem delu smo povzemali ugotovitve, stališča in mnenja različnih avtorjev in dokumentov, jih združili v smiselno celoto ter podali tudi lastna mnenja in opažanja. Tema je relativno malo raziskana, sploh v povezavi s prenehanjem ter izključitvijo statusa. Magistrsko delo si prizadeva celovito predstaviti to tematiko v slovenskem jeziku, kar pomeni edinstven doprinos k njenemu širšemu razumevanju in uporabnosti rezultatov slovenske stroke. Ker v strokovni teoriji prihaja do neenotnosti izrazov na obravnavanem področju, magistrsko delo predstavlja pomemben doprinos, saj osvetli pomen posameznih izrazov, jih poenoti in tako predstavi tematiko na sistematičen in bralcu razumljiv način. Na podlagi obstoječe literature smo preučili osrednje teme magistrskega dela in s teoretičnimi osnovami pridobili jasen vpogled v določena dejstva, na katera smo se oprli pri raziskovanju zastavljenih raziskovalnih vprašanj. Kot glavni cilj raziskovanja smo si glede na postavljena raziskovalna vprašanja zastavili cilj, ugotoviti in pojasniti, kdaj, kako in zakaj v pravnem smislu pride do prenehanja in izključitve iz statusa begunca ter katere so bistvene pravne posledice le-tega.
Ključne besede: begunec, prenehanje statusa begunca, izključitev iz statusa begunca, UNHCR, slovenska begunska zakonodaja, mednarodno begunsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 792; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (809,53 KB)

6.
Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti na primeru Republike Poljske in Republike Slovenije : magistrsko delo
Maša Pikon, 2023, magistrsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine ali konča nosečnost. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. Med ukrepi za preprečitev rojstva mora imeti prednost prevencija, splav naj bi bil le izhod v sili. Vseeno gre pri umetni prekinitvi nosečnosti za ukrep, ki je za posameznico zelo velikega pomena, saj predstavlja edini način, ki omogoči, da se prepreči rojstvo otroka po samem spočetju. V magistrskem delu je obravnavana pravica do umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji ter v Republiki Poljski. Prikazan je zgodovinski razvoj ter celotna pravna ureditev obravnavanega področja obeh držav s posebnim poudarkom na sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v odločbi K 1/20 omejilo dostop do umetne prekinitve nosečnosti, s tem ko je možnost opravljanja umetne prekinitve nosečnosti v primerih, ko prenatalni testi pokažejo neozdravljivo bolezen zarodka ali njegovo hudo in nepopravljivo okvaro, razglasilo za neustavno. Posebno poglavje je namenjeno spoštovanju načela vladavine prava v obeh obravnavanih državah. V magistrskem delu je prikazana tudi ureditev umetne prekinitve nosečnosti v mednarodnem pravu. Stroge oblike prepovedi in kriminalizacije umetne prekinitve nosečnosti pripeljejo do tega, da se le-te ne opravljajo v varnem okolju z zdravniki, ampak v podzemlju, kjer je življenje ženske toliko bolj ogroženo. Namen tega dela je opozarjanje na ureditev, ki prepoveduje in nesorazmerno omejuje umetno prekinitev nosečnosti in neizogibne posledice, ki taki ureditvi sledijo.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Republika Slovenija, Republika Poljska, vladavina prava, mednarodno pravo človekovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 943; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (807,64 KB)

7.
Prepoved pranja denarja v mednarodnem pravu : magistrsko delo
Maša Trček, 2020, magistrsko delo

Opis: Pranje denarja predstavlja težavo, prisotno po vsem svetu. Navkljub zavedanju, prepoznavanju in spoznavanju razsežnosti problematike, se v nekaterih državah ne lotevajo njenega reševanja. Ker gre za različne možnosti pranja denarja, ki zavisijo od tehnološkega napredka, ekonomskega povezovanja, povezanih kaznivih dejanj – se pojavlja vedno več mednarodnih povezav, s katerimi države zasledujejo iste cilje s povezovanji in z deljenjem informacij v boju proti pranju denarja. Namen magistrskega dela je raziskati področje pranja denarja in prikazati, zakaj je ta boj tako pomemben za ves svet. Boj proti pranju denarja temelji na državah in na njihovih predpisih. Predpisi in politika držav so ključni akterji pri toleranci pranja denarja. Leta 2009 je bila podana ocena, da se je 11,5 trilijonov dolarjev zasebnega kapitala nahajalo na »offshore« območjih, ki omogočajo upravljanje in izogibanje plačevanja davkov. Politika držav, ki so gostiteljice finančnega turizma, temelji na omogočanju bančne tajnosti in anonimnosti lastništva, kar poti do raziskovanja izvora nezakonito pridobljenih sredstev še otežuje. Evropska unija vodi sezname davčnih oaz in kategorizira države na sivi in črni seznam, kar omogoča večjo transparentnost in ugled držav, ki uspešno bijejo to bitko. Cilja magistrskega dela sta osvetliti in opozoriti na problem, ki je prisoten po vsem svetu. Tehnološki razvoj prinaša veliko novih načinov in pristopov pri pranju denarja, zato je potrebno še toliko bolj poudariti vlogo pravnih predpisov in uslužbencev, ki to pravočasno zaznavajo in sledijo trendom. Za uspešno prepoznavanje in sodelovanje so potrebna izobraževanja in spremljanje aktualne problematike po svetu, s tem pa usposobljen kader na področju pranja denarja.
Ključne besede: pranje denarja, pralnice denarja, mednarodno pravo, davčne oaze, preprečevanje pranja denarja
Objavljeno v ReVIS: 01.06.2023; Ogledov: 1000; Prenosov: 21
.docx Celotno besedilo (305,29 KB)

8.
Kurdsko vprašanje skozi prizmo pravice o samoodločbi : magistrsko delo
Petra Doles, 2023, magistrsko delo

Opis: Kurdska manjšina in z njo povezano t. i. kurdsko vprašanje v mednarodno-pravnem političnem okviru predstavlja eno izmed zahtevnejših in s tem najbolj zanimivih vprašanj v spektru uveljavljanja pravice do samoodločbe. Notranja razdeljenost in različnosti znotraj skupine, preganjanost in zatiranje s strani vseh obkrožujočih držav, obenem pa kulturološke, geopolitične in ostale značilnosti marginalne skupine, ki de facto šteje kar 35–40 milijonov ljudi, odreja določene bazalne karakteristike, zaradi katerih se lahko sprašujemo o možnostih in dejanski izvedbi pravice o samoodločbi. Glavni cilj magistrskega dela je poglobljen pregled tematike kurdskega vprašanja skozi kronološko analizo dogodkov in pravice do samoodločbe ter ugotovitev, ali je pravica naroda do samoodločbe po mednarodnem pravu absolutna in temu primerno varovana ter uveljavljana ne glede na etnični, politični in socialni status. Skozi magistrsko delo je preučevano vprašanje, ali ima kurdska manjšina dejansko možnost uveljavitve pravice do samoodločbe. Osrednji del dela je posvečen zlasti opredelitvi pojma »ljudstva« in njegovim komponentam in s tem potrjena ali ovržena teza, ali kurdska manjšina omenjenemu pojmu ustreza in s tem posledično izpolnjuje pogoje za teoretično možnost uveljavljanja pravice do samoodločbe, hkrati pa bo v delu raziskovana razlika med uveljavljanjem omenjene pravice na bližnjem vzhodu in v razvitejšem delu sveta.
Ključne besede: Kurdi, mednarodna politika, diplomacija, Bližnji vzhod, mednarodno pravo, pravica do samoodločbe, kurdsko vprašanje, etnične skupine, manjšine, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 1247; Prenosov: 44
.docx Celotno besedilo (181,40 KB)

9.
Priznanje držav v Republiki Sloveniji : primer Kosova in Palestine
Tea Prah, 2022, ni določena

Opis: Magistrsko delo obravnava državo kot subjekt mednarodnega prava. Podrobneje preuči proces njenega nastanka in priznanja kot osrednjega koncepta, s poudarkom na postopku priznanja držav v Republiki Sloveniji. Z opisno metodo smo sprva predstavili vse kriterije, ki so potrebni za nastanek države po mednarodnem pravu ter opredelili ključni teoriji, ki se uporabljata v doktrini priznanja držav. Ob tem smo ugotavljali povezavo med priznanjem državnosti in vlade ter načelom pravice naroda do samoodločbe. S pomočjo deskriptivne metode smo obrazložili postopek priznanja držav v Republiki Sloveniji, nato pa smo z uporabo primerjalne metode raziskali ureditev tega vprašanja v nekaterih drugih državah ter te ugotovitve primerjali z ureditvijo pri nas. Izbrali smo dve študiji primera in z uporabo zgodovinske metode sprva orisali njuno ozadje. Priznanje Kosova kot neodvisne in suverene države v Republiki Sloveniji smo predstavili kot primer dobre prakse priznanja, kjer je bil postopek priznanja opravljen v skladu z ustaljeno prakso. V drugem primeru, ko je šlo za poskus priznanja Palestine, pa postopek priznanja ni potekal ustaljeno in tudi po številnih poskusih ni uspel. S pomočjo induktivne metode smo konkretne rezultate raziskovanja na podlagi študije omenjenih primerov posplošili in dokazali, da razlogi za neuspele poskuse priznanja, v konkretnem primeru Palestine, niso le vsebinske in politične narave, temveč deloma tudi tehnične in izhajajo iz pomanjkljivega načina ureditve postopka, predvsem pa neupoštevanja ustaljene prakse, ki ji Republika Slovenija sledi pri postopku priznanja novih držav.
Ključne besede: mednarodno pravo, nastanek države, postopek priznanja, Belgija, Francija, Nemčija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 1022; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (932,39 KB)

10.
Varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb : magistrsko delo
Goran Narić, 2022, magistrsko delo

Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov kot ena od temeljnih človekovih pravic izvira iz Ustave Republike Slovenije. Pripada vsakomur ne glede na njegov položaj. Zbiranje in obdelava morata biti določena z zakonom. Vsak ima možnost, da se seznani z zbiranjem njegovih osebnih podatkov in zahteva sodno varstvo v primeru zlorabe. Skozi magistrsko delo nazorno prikažemo razvoj pravice do varstva osebnih podatkov in ključno vlogo mednarodnih organizacij pri tem. Poudarek skozi celotno delo je posvečen številnim primerom, ki so pomembno vplivali na razvoj in zavarovanje pravice, tako pred Evropskim sodiščem za človekove pravice kot v ključnih primerih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Podrobneje si ogledamo vpliv prava Evropske unije kot lastne veje prava, ki se zaradi svoje specifičnosti loči od mednarodnega prava in v okviru nacionalnih pravnih redov nastopa kot nadnacionalno pravo. Pomemben vpliv pri razvoju evropskega prava igra Sodišče Evropske unije, kjer si ogledamo pomembnejše sodbe, ki so vplivale na razvoj in krepitev evropskega prava. V zadnjem delu pod drobnogled vzamemo pravno urejenost varstva osebnih podatkov zaprtih oseb v naši državi in primerjamo pravno urejenost področja z državo, ki ima veliko daljšo tradicijo varovanja osebnih podatkov (Nemčijo) ter nekdanjo skupno državo (Hrvaško), ki je kot zadnja članica vstopila v evropsko integracijo in se podvrgla njenemu pravnemu redu.
Ključne besede: ustavno varstvo, načelo zakonitosti, mednarodno pravo, evropsko pravo, varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2022; Ogledov: 1126; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (677,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh