Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zemljiškoknjižna ureditev vodnih zemljišč
Brigita Korošec, 2016

Opis: Za potrebe upravljanja in gospodarjenja z vodami predvideva zakonodaja s področja voda določitev in evidentiranje vodnih zemljišč. Magistrsko delo obravnava te načine evidentiranja vodnih zemljišč in ureditev statusa vodnega javnega dobra v javnih evidencah glede na različne pravne podlage. Podrobneje so predstavljene določbe Zakona o vodah o evidentiranju vodnih zemljišč v javnih nepremičninskih evidencah in pravila, ki se pri tem evidentiranju uporabljajo. Izpostavljena je potreba po tem, da se v tej zvezi vzpostavi dejanska raba prostora. Nazadnje je nakazana tudi posebna problematika togih pravil na področju nepremičnin, ki otežujejo ustrezno umestitev voda v tako zakonodajo. Avtorica te magistrske naloge se v delu osredotoča na dejansko rabo in lastništvo vodnih zemljišč ter posledično na usklajenost uradnih evidenc s stanjem v naravi, ki pa se razlikujeta. Razlog za odstopanja gre iskati predvsem v tem, da se struge vodotokov skozi desetletja premikajo, bodisi po izvedenih regulacijah ali po naravni poti. Tako obstajajo v Republiki Sloveniji vodna zemljišča v naravi in vodna zemljišča po evidenci zemljiškega katastra. V primerih, kjer se izkaže, da so podatki o isti parceli vodnega zemljišča iz obeh podatkovnih virov različni, je treba uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim. Predstavljena so različna problemska področja oz. skupine posameznih primerov neskladij, ki se jih lahko obravnava enako, in postopki ureditve, ki privedejo do urejenega stanja evidenc zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Na podlagi analize veljavne zakonodaje je prikazan pravilen način ureditve vodnih zemljišč z lastninskega vidika in postopek vpisa oz. izbrisa statusa vodnega javnega dobra na obravnavanem področju. Z ažurnimi in realnimi evidencami vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji, določenimi na podlagi strokovno vodarskih kriterijev in določenih statusih vodnih zemljišč, je omogočeno uveljavljanje pravnega režima vodnih zemljišč in omejevanje lastninske pravice na parcelah v zemljiškem katastru. Kakovostno vzpostavljene in urejene zbirke podatkov o vodnih zemljiščih, ki vsebujejo ažurne podatke, bi pripomogle k boljšemu upravljanju, razpolaganju in načrtovanju z vodami, zagotavljajo pa tudi pravno varnost lastnikom nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodno zemljišče, naravno vodno javno dobro, lastništvo vodnih zemljišč, status vodnih zemljišč, meja vodnega zemljišča, zemljiški kataster, zemljiška knjiga, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4179; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

2.
Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migraciji
Stanislav Sobočan, 2016

Opis: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3681; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
Izravnalni ukrepi policije pri nadzoru državne meje kot poseg v pravico do zasebnosti
Boštjan Pantner, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izravnalni ukrepi, pravica do zasebnosti, državna meja, preiskava, pregled
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 3295; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (976,74 KB)

4.
Evalvacija usposabljanja slovenskih policistov za nadzor zunanje schengenske meje
Robert Uzar, 2015

Opis: Evropska unija je sprejela številne ukrepe, da bi zagotovila prosto gibanje na svojem območju in varnost vseh državljanov držav članic. Eden izmed teh ukrepov je bila tudi poostritev kontrole oziroma nadzora zunanjih meja. Nadzor na zunanjih mejah, ki ga opravljajo policisti, se mora opravljati po enotnih standardih, ki naj bi zagotavljali notranjo varnost, nadzor migracij, preprečevanje in odkrivanje čezmejne kriminalitete. Pomembno vlogo pri skupnem upravljanju zunanjih meja ima agencija Frontex, ki izvaja naloge operativnega upravljanja zunanjih meja Evropske unije oz. schengenskih zunanjih meja. Področje, kjer poskuša Frontex poenotiti standarde, je tudi področje usposabljanja, saj določa osnovni učni program za mejne policiste, hkrati pa s pomočjo držav članic načrtuje in izvaja tudi dodatna usposabljanja. Frontex je pripravil Sektorski okvir kvalifikacij, ki vključuje znanja, veščine in kompetence mejnega policista in služi državam članicam pri pripravljanju programov usposabljanj. V nalogi smo opravili formativno in sumativno evalvacijo usposabljanja vodij izmen na mejnih prehodih. Cilje in vsebine programa usposabljanja smo primerjali s priporočili Sektorskega okvira kvalifikacij in z zahtevanimi nalogami na delovnem mestu vodje izmene. V evalvaciji so sodelovali udeleženci programa usposabljanja, njihovi vodje enot, izvajalca usposabljanja in koordinator za sodelovanje s Frontexom na področju usposabljanja. Naš osnovni namen je bil preveriti kakovost programa usposabljanja in predlagati njegovo izboljšavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evalvacija, usposabljanje, policija, schengenska meja, Frontex
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3318; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

5.
Varnostno preverjanje oseb na Schengenski meji - primer letališče Brnik
Uroš Kreft, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Schengen, varnost, meja, letališče Brnik
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2475; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

6.
Vloga letalske policijske enote pri nadzoru državne meje
Aleš Strgar, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: helikopter, letalska policijska enota, državna meja, Evropska unija
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 2396; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Zgodovinski in geografski vidik razmejitve med Slovenci in Hrvati
Miran Zupanc, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Republika Slovenija, Republika Slovenija, meja, teritorij, razmejitve
Objavljeno: 05.10.2017; Ogledov: 2506; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (7,61 MB)

8.
Problem izvršitve odločbe arbitražnega sodišča na primeru arbitraže med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Viki Twrdy, 2018

Opis: Slovenija in Hrvaška sta se po osemnajstih letih dogovarjanj v sporu o poteku državne meje odločili spor v razrešitev predložiti ad hoc arbitražnemu tribunalu, ki sta ga ustanovili z arbitražnim sporazumom. Zaradi v javnosti razkritih telefonskih pogovorov med članom arbitražnega sodišča in agentko, ki je pred sodiščem zastopala interese Slovenije, je Hrvaška izgubila zaupanje v sodišče in celotni postopek ter napovedala enostranski odstop od arbitraže. Arbitražno sodišče v novi sodniški sestavi se je odločilo, da postopek nadaljuje, in ugotovilo, da Hrvaška enostransko ne more odstopiti od arbitražnega sporazuma. Sodišče je nato izdalo še končno odločitev v zadevi, ki jo Slovenija priznava, medtem ko hrvaški politični predstavniki o njej ne želijo niti slišati in jene nameravajo sprejeti. Tako je zadeva prišla v nezavidljivo situacijo, ko je znana arbitražna odločitev o izvornem sporu med državama, ena od strank je ne priznava, druga pa se trudi postoriti vse za njeno obojestransko uveljavitev. Ker gre na mednarodnopravnem področju za pravno urejanje razmerij med dvema suverenima in vsaj pravno enakovrednima strankama, je priznanje ter izvršitev odločbe mednarodnopravnega telesa precej težje doseči,kot bi bilo to v notranjem pravu posamezne države. To ima na voljo številna sredstva v razmerju nad-in podrejenosti, vključno z represivnim državnim aparatom. Naloga se tako po pregledu pravnega zapleta o enostranskem odstopu od arbitražnega sporazuma kot mednarodne pogodbe in same arbitražne odločitve v konkretnem primeru posveča problemu izvršitve tovrstnih odločb, izdanih predvsem s strani ad hoc arbitražnih tribunalov, ki so v preteklosti odločali o meji na kopnem ter morju. Skozi predstavitev in analizo teh primerov privede do zaključkov o možnostih, ki jih ima posamezna država, ki si želi izvršitve odločitve, da vpliva na nasprotno stranko.Naloga na enem mestu predstavi vsa dosedanja prizadevanja Slovenije in Hrvaške za rešitev mejnega spora ter potek arbitražnega postopka in ponudi nekaj razmišljanj o možnostih za izvršitev arbitražne odločitve na miren način.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: arbitraža, arbitražno sodišče, Slovenija, Hrvaška, meja
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3175; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

9.
Odzivi in argumentacija zoper odločitev arbitražnega sodišča o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Lucija Gubenšek, 2017

Opis: Arbitraža je sporazumni razsojevalni postopek reševanja spora, kadar se stranke dogovorijo, da bodo obstoječi ali bodoči spor predložile arbitru ali arbitražnemu senatu, ki bo izdal dokončno in pravno zavezujočo arbitražno odločbo. Arbitražni postopek za določitev kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pri Stalnem arbitražnem sodišču v Haaguje potekal od podpisa arbitražnega sporazuma med državama 4. novembra 2009 do izreka razsodbe 29. junija 2017. Z njim sta državi želeli dokončno razmejiti ozemlja, kjer meja od osamosvojitve obeh držav ni bila natančno določena ter končati teritorialne spore, predvsem na območju Piranskega zalivana skrajnem jugozahodnem delu meje in ob reki Murina severovzhodu. Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem, sporni del vasi Brezovec ob Muri in tista ozemlja, kjer so se katastrske površine po evidencah obeh držav prekrivale, a je Slovenija tam aktivneje uveljavljala oblast. Tak primer je vas Draga pri Sekulićih ob Sotli, medtem ko so sporni zaselki ob reki Dragonji na jugozahodu pripadli Hrvaški. Povsod, kjer so bili katastri usklajeni, so arbitri določili mejo po njihovih mejah, ne glede na praktične okoliščine. Sedaj,ko smo pridobili razsodbo,je Hrvaška ne želi spoštovati in implementirati, kot argument pa podaja, da je Slovenija s pogovorom med sodnikom in slovensko agentko kršila postopek arbitraže, zato se je Hrvaška odločila za enostranski odstop od arbitraže. Mnenje slovenskih politikov in pravnikov ter novinarjev je enotno, odločitev je korektna in jo bomo spoštovali in implementirali, tako mnenje imajo tudi druge države Evropske unije, pri tem pa tudi poudarjajo,da je arbitražna odločitev zavezujoča in dokončna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: arbitraža, Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Piranski zaliv, meja
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2650; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
Varovanje državnih meja Republike Slovenije - evropski in nacionalni standardi
Marko Kovačič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Schengen, državna meja, varovanje meje, policija
Objavljeno: 30.07.2018; Ogledov: 2420; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (922,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh