Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Arbitražna rešitev mednarodnega spora na primeru Filipini vs. Kitajska v južnokitajskem morju
Uroš Kolman, 2017

Opis: Naloga začenja z definicijo mirnega reševanja mednarodnih sporov in obravnava prepoved uporabe sile kot temeljno načelo mednarodnega prava. Sledi pregled diplomatskih sredstev mirnega reševanja sporov (pogajanja, dobre usluge anketa, mediacija in konciliacija) in predstavitev osnovnih značilnosti arbitraže in Meddržavnega sodišča. Ta del naloge vsebuje tudi dva praktična primera reševanja mednarodnih sporov: primer arbitraže v sporu med Argentino in Čilom v zadevi ožine Beagle in primer reševanja ozemljskega spora med Belize in Gvatemalo. Naloga vsebuje tudi osnovne podatke o Konvenciji ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Nato se naloga osredotoči na primer arbitraže v Južnokitajskem morju. 22. januarja 2013 je Republika Filipini vložila zahtevo za arbitražo proti Ljudski republiki Kitajski po Prilogi VII Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Arbitraža se nanaša na vlogo zgodovinskih pravic in izvor pomorskih upravičenj v Južnokitajskem morju, status določenih pomorskih dejavnikov v Južnokitajskem morju in vprašanje zakonitosti določenih aktivnosti Kitajske v Južnokitajskem morju, ki jih Filipini označujejo kot kršitev Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Kitajska je zavzela stališče nepriznavanja in nesodelovanja v postopku. Stalno arbitražno sodišče (PCA) je bilo sekretar postopka. V zadevi arbitraže v Južnokitajskem morju je arbitražni senat 29. oktobra 2015 izdal Odločbo o jurisdikciji in sprejemu pristojnosti in nato Arbitražno odločbo 12. julija 2016.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mirno reševanje mednarodnih sporov, arbitraža, ozemljski spor, razmejitev, zgodovinske pravice
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2445; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
ICC in postopki v njenem okviru za reševanje sporov
Tiana Topuz, 2021

Opis: Mednarodno trgovinsko poslovanje je v 21. stoletju v svoji zlati dobi. Dostopnost dobrin iz celega sveta je vsakemu človeku trenutno samoumevna, da pa smo prišli do tega je v veliki meri zaslužna Mednarodna trgovinska zbornica, ki deluje kot zasebna organizacija, ki ščiti, spodbuja in zastopa interese podjetij na mednarodni ravni. Ob ekonomskih ciljih in blaginji za vse pa se njeno delo razteza tudi na alternativno reševanje sporov. Sodni procesi se postavljajo vse bolj na stranski tir in tako druge vrste reševanja sporov veljajo za privlačno, primerno, v velikih primerih pa tudi za primarno metodo v hitrem svetu, ki zahteva izkušenost, strokovnost in hitrost za rešitev spora. Najbolj znan institut je arbitražni postopek, kjer stranke pooblastijo arbitražni tribunal, da ta izda zavezujočo in izvršljivo sodbo za stranke. Temu pa sledijo tudi druge vrste mirnega reševanja sporov, ki so primerne za vsa področja kjer lahko med vsaj dvema strankama nastane spor. Sem spadajo mediacija, Odbori za spore, Izvedenstvo, predarbitražni postopek, DOCDEX postopki in Imenovanje avtoritete. Vsak od njih vsebuje svoje prednosti, ki omogočajo strankam, da se tako odločijo za tisto kar se jim zdi za njihov spor najbolj smotrno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Mednarodna trgovinska zbornica, ICC, mirno reševanje sporov, arbitraža, sredstva reševanja mednarodnih sporov, mednarodni trgovinski spori
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 596; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (384,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh