Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: finančna pismenost, finančno vedênje, osebne finance, mladi, denar
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,55 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Mladi in izzivi individualizacije se osredotoča na raziskavo družbenih izzivov, s katerimi se študentke iz Bosne in Hercegovine soočajo med študijem v Sloveniji. Ključni cilji naloge vključujejo proučitev strategij, ki jih uporabljajo mladi študenti za obvladovanje družbenih izzivov v tujini, analizo vpliva občutka identitete in pripadnosti ter raziskavo motivacije za selitev v tujino. Raziskava temelji na kvalitativnih intervjujih z osmimi študentkami, starimi med 22 in 25 let, ki so se odločile za študij v Sloveniji. Pomemben poudarek je na vplivu družinske podpore, finančne neodvisnosti, jezikovnih ovir ter občutkov osamljenosti na njihovo dobro počutje in akademsko uspešnost. Naloga razkriva, da identiteta in pripadnost igrajo ključno vlogo pri dojemanju družbenih izzivov, medtem ko jezikovne ovire predstavljajo začetno oviro za družbeno integracijo. Družinska podpora, prijatelji in lokalna skupnost igrajo ključno vlogo pri uspešni integraciji in obvladovanju občutkov osamljenosti. Finančna neodvisnost predstavlja izziv, vendar s prilagodljivostjo in z vztrajnostjo študentke razvijajo strategije za obvladovanje teh težav. Namen diplomske naloge je prispevati k boljšemu razumevanju izkušenj mladih študentk med študijem v tujini ter poudariti pomen socialne podpore, prilagodljivosti in razvoja novih veščin pri obvladovanju izzivov študentske izkušnje v tujini. Rezultati naloge so pomembni za razumevanje dinamike mednarodne mobilnosti mladih ter spodbujanje boljših pogojev za njihovo prilagajanje in uspeh med študijem v tujini.
Ključne besede: mladi študenti, družbeni izzivi, mednarodna mobilnost, identiteta, družbena podpora
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 373; Prenosov: 0
Celotno besedilo (994,49 KB)

Opis: Mladinske organizacije v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih v družbo. Tako je bilo že v časih bivše države in tako je tudi danes. Za Slovenijo, kot mlado in postsocialistično državo, veljajo nekatere zakonitosti, marsikaj pa se na številnih področjih od obdobja osamosvojitve ni spremenilo. Tako je tudi na področju mladinskega organiziranja v Sloveniji, za katerega lahko trdimo, da je usmerjeno dvotirno, saj imamo zelo močne in avtonomne študentske organizacije, na drugi strani pa se mladinski sveti lokalnih skupnosti težko primerjajo s študentskimi organizacijami tako z vidika avtonomije kakor tudi logistične in finančne podpore, ki jo prejmejo s strani države. Študije mladih postajajo vse pomembnejša tema tudi v Sloveniji, še posebej v časih, ko prevladujejo individualistične vrednote in razmišljanja. Če v obdobju prvih dvajset let države ni bilo veliko analiz in raziskav z vidika proučevanja mladih in mladinskih organizacij, se stanje izboljšuje. Lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri sodelovanju in spodbujanju mladih in organizacij, v katere se vključujejo. Lokalna samouprava v Sloveniji se je zelo razvila in v ospredje prehajajo tudi teme, kot so participacija, usposabljanje in sodelovanje občanov. Ob tem pa imamo zakonodajni okvir, ki to spodbuja, po drugi strani pa ima Slovenija kot država z veliko razvojnimi razlikami še veliko izzivov, ki jih bo treba preseči za enakomeren razvoj in spodbujanje mladih in mladinskih organizacij po državi. V sklopu doktorske disertacije je bila s kvantitativno in kvalitativno metodo opravljena raziskava, ki se je izvajala decembra 2020 in januarja 2021. V njej je sodelovalo 157 slovenskih občin in 23 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi smo proučevali, s kakšnimi ukrepi in instrumenti zagotavljajo slovenske občine participacijo mladih v lokalnih skupnostih, po drugi strani pa smo na strani mladinskih svetov lokalnih skupnosti preverjali, kakšne pogoje za participacijo mladih zagotavljajo mladim slovenske občine. Ugotovljeno je bilo, da veliko slovenskih občin nima pogojev, ki bi ustrezali in podpirali participacijo mladih prek instrumentov, ki jih predvideva Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, za kar obstaja več razlogov. Tam, kjer so ustanovljene in podprte mladinske strukture, je stanje glede ukrepov za participacijo in življenje mladih boljše v obliki sprejetih strategij in ukrepov, ki omogočajo mladim boljše življenje. Za Slovenijo je značilno, da je centralizirana država, tako z vidika regionalnega razvoja kakor tudi drugih storitev, ki bi jih država nudila državljanom. Zaradi tega se dogaja centralizacija tudi na področju mladinskega dela, medtem ko številne manjše lokalne skupnosti nimajo pogojev, da bi lahko izvajali mladinsko delo in politiko. V mednarodnem vidiku ugotavljamo, da se Slovenija po organiziranosti mladinskega sektorja uvršča nekje na sredino evropskih držav, saj ne more tekmovati z bogatim severom in jedrnimi državami, medtem ko je na jugu stanje precej slabše. V zaključku disertacije so predstavljeni predlogi za izboljšanje položaja mladinskega organiziranja v Sloveniji tako z vidika zakonodaje kakor tudi logističnih vidikov.
Ključne besede: študije mladine, mladinske organizacije, participacija mladih, zgodovina mladinskega sektorja v Sloveniji, lokalna demokracija, vrednote mladih, mladi v Evropski uniji.
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2023; Ogledov: 565; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,66 MB)

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje soočanja mladih z nasiljem nad ženskami v družini. Odločitev izvira iz dejstva, da kljub globalnemu naraščanju nasilja tudi med mladimi, ženskami in družinami, ni mogoče zaslediti raziskav, ki bi bile specifično osredotočene na mlade, njihov odnos, stopnjo ozaveščenosti, prisotnost stereotipov in predsodkov, občutljivost, sprejemljivost ter odgovornost do nasilja nad ženskami v družini. Ravno mladi pa so ključni dejavnik pri preprečevanju in odpravi tovrstnega nasilja. Naloga je bila razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali področje nasilja nad ženskami, mlade, njihov položaj v današnji družbi in odnos do nasilja ter se podrobneje opredelili na področje ozaveščanja javnosti o tovrstnem problemu. V empiričnem delu smo s kvantitativno metodo, tj. s pomočjo anketnih vprašanj, pridobili rezultate, na podlagi katerih smo potrdili hipotezi, da mladi nasilje nad ženskami opredeljujejo kot problem zasebne sfere ter ga sprejemajo v preveliki meri. Obenem smo delno potrdili hipotezo, da so mladi premalo ozaveščeni o nasilju nad ženskami v družini, ovrgli pa smo hipotezo, ki je temeljila na dejstvu, da se mladi ne zavedajo zakonske obveze pomoči ženskam, žrtvam nasilja v družini. Dodana vrednost naloge je bila ugotovitev, da je tovrstno nasilje močno prisotno med mladimi, kar dodatno opominja, da je na področju ozaveščanja mladih potrebno storiti še veliko.
Ključne besede: mladi, ženske, nasilje, ozaveščanje, žrtve
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2023; Ogledov: 567; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali odnos mladih do uživanja energijskih pijač in razširjenost njihovega uživanja med mlajšimi generacijami. Energijske pijače so stimulativne pijače, ki vsebujejo velike količine kofeina, sladkorja in drugih sestavin ter obljubljajo večjo budnost in energijo, njihova pretirana poraba pa lahko predstavlja tveganje za zdravje. V nalogi smo poskušali raziskati razširjenost uporabe energijskih pijač med mlajšimi generacijami, poiskati razloge, zaradi katerih mladi posegajo po tovrstnih pijačah, ugotoviti kako se mladi počutijo po zaužitju energijske pijače na fizičnem in psihičnem nivoju ter raziskati v kolikšni meri se mladi zavedajo negativnih posledic, ki jih imajo lahko energijske pijače na zdravje. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno predstavili sestavo energijskih pijač in njihov vpliv na telo. Opisali smo problematiko in poudarili potrebo po strožji regulaciji in omejevanju prodaje energijskih pijač ter delu na večji ozaveščenosti. V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev udeležencev odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Vzorec je obsegal 5 udeležencev, starih med 18 in 19 let, ki redno in pogosto uživajo energijske pijače. Rezultati so pokazali, da je uživanje energijskih pijač med mladimi zelo razširjeno in da imajo družina, vrstniki in marketing veliko vlogo pri sprejemanju odločitev mladih pri uživanju energijskih pijač. Mlade k uživanju energijskih pijač privlači všečen okus in hiter dvig energije, poleg tega pa pri uživanju občutijo tudi negativne učinke kot je anksioznost. Ugotovili smo, da mladi energijske pijače uživajo brez posebnega razloga, kar kaže na potrebo po večji ozaveščenosti o posledicah uživanja tovrstnih pijačah na telo in zdravje. Iz analize intervjujev smo ugotovili, da se mladi sicer zavedajo določenih negativnih posledic uživanja energijskih pijač, vendar ne v zadostni meri. Sklep naloge poudarja potrebo po večji ozaveščenosti staršev, šol in celotne družbe ter zakonski omejitvi dostopnosti energijskih pijač.
Ključne besede: energijske pijače, mladi, uporaba, odnos, uživanje energijskih pijač
Objavljeno v ReVIS: 30.09.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,15 MB)