Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga je namenjena raziskovanju področja prostovoljstva med mladimi in tega, kaj jih navdihuje, da sploh postanejo prostovoljci. Predmet proučevanja so člani mladinske organizacije Zveza tabornikov Slovenije. V magistrski nalogi se v prvem delu posvetimo teoriji in razložimo, kaj taborništvo sploh je in razvoj katerih vrednot spodbuja, v nadaljevanju pa več pozornosti namenimo mladim in prostovoljstvu: kaj vpliva na mlade in razvoj njihove identitete v obdobju adolescence, kakšno vlogo ima lahko pri tem taborništvo ter ob določeni starosti prevzemanje odgovornosti in nalog znotraj neprofitne organizacije (prostovoljstvo). Teoretični del zaključimo s pregledom že opravljenih raziskav s proučevanega področja. Druga polovica naloge je namenjena analitičnemu delu, kjer najprej predstavimo rezultate opravljene raziskave, v kateri je sodelovalo 425 anketirancev. V nadaljevanju se posvetimo njihovi podrobni analizi in primerjavi z eno od prej opravljenih raziskav ter preverjamo hipoteze, ki smo jih postavili v izhodišču. Na podlagi rezultatov in podatkov iz teoretičnega dela magistrsko nalogo zaključimo s predlogi, kako lahko Zveza tabornikov Slovenije še bolj navduši mlade, da se bodo v (še) večji meri odločali za prevzemanje nalog in odgovornih funkcij znotraj organizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, prostovoljstvo, taborniki, razvoj identitete, adolescenca, magistrske naloge
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 952; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,68 MB)

Opis: V Sloveniji je samomor zelo pogosta oblika smrti. V letu 2017 si je življenje vzelo 411 ljudi, kar je štirikrat več ljudi, kot jih je umrlo v prometnih nesrečah. Številka je dodatno skrb vzbujajoča, če vemo, da samomor prizadene v povprečju šest ljudi, ki so pokojnemu blizu. Kljub temu se v javnosti o samomorilnosti ne govori veliko. Lahko rečemo, da je samomorilnost stigmatizirana tematika. Velikokrat se stigmatizira že iskanje strokovne pomoči ob soočanju s psihičnimi težavami. Stigmatizira se tudi svojce ljudi, ki so storili samomor. Začetek osveščanja o problematiki samomorilnosti bi moral obstajati že med mladostniki. V diplomski nalogi preverjamo, kakšno sta poznavanje in razumevanje samomorilnosti med mladimi v Sloveniji od 15. do 25. leta starosti. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri je prisotna stigma do samomorilnosti svojcev in oseb, ki iščejo pomoč v duševnih stiskah, predvsem ko se soočajo s suicidalnimi mislimi, ali je njihov klic slišan. Zanimalo nas je tudi, kakšen je odnos mladih do iskanja strokovne psiho-socialne pomoči in kakšen pogled imajo do sistemskih rešitev države. Ugotovili smo, da so mladi slabo osveščeni o problematiki samomorilnosti, čeprav bi si želeli o tem imeti več znanja. Kljub želji pomagati samomorilno ogroženim ljudem je še vedno opaziti pojav stigme do tega področja in do iskanja pomoči v primeru čustvenih težav. Rezultati kažejo, da je treba narediti še veliko na izobraževanju in destigmatizaciji mladih od področja samomorilnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samomorilnost, mladi, osveščenost, stigmatizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 826; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1013,42 KB)

Opis: Tematika brezposelnih mladih diplomantov je aktualna tema. Vsi si želimo stabilno zaposlitev. Iskanje take zaposlitve z vidika posameznika je pomemben del našega življenjskega cikla. Zaposlitev nam predstavlja ekonomsko in socialno neodvisnost, zato si brez nje težko načrtujemo življenje, kariero in družino. Mladi diplomanti so zaradi negotovosti na trgu dela izpostavljeni tudi večji socialni izključenosti in s tem socialni neenakosti še na drugih področjih življenja. Da bi si ti iskalci zaposlitve izboljšali svojo zaposljivost ter povečali konkurenčnost na trgu delovne sile, se morajo zavedati svojih slabosti in napak, ki jih imajo pri iskanju zaposlitve. Naloga proučuje dogajanje na trgu dela, predvsem na področju, ki se dotika zaposlovanja mladih diplomantov. Razdeljena je na tri dele. Prvi del obravnava pojem brezposelnosti, zaposljivosti in trg dela v Sloveniji. Tu so opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje mladih diplomantov. V drugem delu je predstavitev kvalitativne metode dela s fokusno skupino z namenom pridobivanja mnenj in stališč o brezposelnosti mladih diplomantov. Najpomembnejši del naloge je namenjen predstavitvi pridobljenih podatkov. Ključna ugotovitev v nalogi je, da je za uspešno zaposlovanje mladih diplomantov pomembnih več dejavnikov. Na nekatere zunanje dejavnike posameznik ne more vplivati, lahko pa vpliva na svoja dejanja v postopku iskanja zaposlitve, kajti vedno prihaja bolj do izraza dejstvo, da mora diplomant, ki išče zaposlitev, vedno bolj prevzemati odgovornost za svojo pot, ki ga vodi do zaposlitve ter posledično s tem do materialne in socialne varnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, mladi diplomanti, zaposljivost, pot do prve zaposlitve, trg delovne sile
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1287; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Vstop mladih na trg dela je ključna faza prehoda iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti. Mladi se v današnjih časih srečujejo z veliko težavami, ki se dotikajo vstopa na trg dela in ustvarjanja kariere. Iz tega izhaja naše področje raziskovanja. V diplomski nalogi smo obravnavali naslednja področja: trg dela mladih, brezposelnost mladih, možnosti razvoja kariere mladih iz Goriških brdin dejavnike, ki vplivajo na razvoj kariere. Ker so nas zanimala tako teoretična znanja s področja trga dela, brezposelnosti in kariere mladih v Sloveniji kot tudi konkreten primer mladih iz Goriškihbrd, smo diplomsko nalogo razdelili na več delov. V prvem delu smo se seznanili s teoretičnimi dejstvi pri obravnavi ključnih pojmov diplomske naloge. Obravnavali smo tako trg dela, brezposelnost mladih na trgu dela in kariero. Najprej smo splošno obrazložili trg dela, priložnosti in tveganja na trgu dela, delovanje trga dela, opisali smo trg dela v Sloveniji ter položaj mladih na trgu dela. V naslednjem koraku smo definirali pojem brezposelnosti in opisali splošno stanje brezposelnosti v Sloveniji ter stanje mladih na področju brezposelnosti v Sloveniji. Kot zadnje smo obravnavali pojem kariere, opisali njen postopek razvijanja in načrtovanja. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali splošno oceno mladih iz Goriških brd glede njihovega položaja na trgu dela RS,njihovo presojo o kariernih možnostih na trgu dela v RS in njihovo oceno o vplivu izobrazbe, delovnih izkušenj in kraja bivanja na razvoj njihove karierne poti. Uporabljali smo strukturirane intervjuje, ki smo jih opravili med osmimi mladimi iz Goriških brd. Rezultati, pridobljeni z intervjuji, so nam pokazali, da je splošna ocena mladih glede njihovega položaja na trgu dela zelo negativna, kljub temu pa vidijo neko možnost napredovanja in ustvarjanja kariere.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, Goriška brda, trg dela, brezposelnost, kariera
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1169; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Igranje iger na srečo med mladimi v zadnjem času postaja vse bolj priljubljena dejavnost. Težava nastane, ko le-ta uide izpod nadzora in posledično vodi v vse globlji problem ter nevede zapademo v začaran krog zasvojenosti, iz katerega se je brez strokovne pomoči težko rešiti. Nekateri mladi komaj čakajo, da postanejo polnoletni in s tem poleg drugih pravic pridobijo tudi pravico vstopa v igralni salon oziroma igralnico. Odvisnosti od igranja iger na srečo se na žalost daje premalo pozornosti oziroma se o njej ne dovolj govori. Vsi poznamo odvisnost od alkohola, kajenja, drog itd., o odvisnosti od igranja iger na srečo pa nas v šoli premalo opozarjajo (tako mlade kot njihove starše), zato tovrstne problematike večina ne jemlje dovolj resno in ji ne posveča dovolj pozornosti. Mladi so naivni, v igranju vidijo priložnost za hiter zaslužek brez nikakršnega dela. Zaradi dostopnosti igralniških objektov na Goriškem je mladim obisk le-teh še bolj mamljiv in priročen. V nalogi se osredotočam na mlade in njihovo igranje iger na srečo, kjer sem preko proučitve sekundarnih virov in s pomočjo kvalitativne metodologije izvedla empirično raziskavo – intervjuje s tremi igralci, ki imajo omenjene težave. Raziskovala sem, kaj je vzrok za igranje med mladimi, kakšne posledice jim prinaša in kako igranje vpliva nanje. Ključni izsledki raziskave so, da mladi kot najpogostejši vzrok za igranje navajajo željo po hitrem zaslužku, radovednost, družbo, ki jih je vpeljala v to, in beg pred problemi. Posledice igranja in negativni vplivi na igralca pa se najpogosteje kažejo na finančnem področju, slabem odnosu do bližnjih, zanemarjanju študija, potrebi po družbi, izgubi prijateljev, laganju, umiku od družbe in zapiranju vase.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: igre na srečo, posebne igre na srečo, klasične igre na srečo, zasvojenost, mladi, igralništvo, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1151; Prenosov: 143
Celotno besedilo (982,96 KB)