Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spolna vzgoja kot sestavni del zdravstveno vzgojnega dela z mladimi
Tea Bizjak, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladostnik, spolna vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 1862; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Komunikacijski pristopi za uspešno zdravstveno vzgojo mladih
Sabrina Luskovec, 2019

Opis: Uvod in namen: Komunikacija z mladostniki se lahko razlikuje od komunikacije z odraslim. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kje imajo mladostniki največ težav pri komuniciranju, koliko naredijo za svoje zdravje in gibanje, kaj jim le to pomeni, katere vrednote so jim pomembne. Metode: Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval šestnajst vprašanj. Prejeli smo rešenih 60 anket, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika ter s pomočjo učencev na Osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem. Rezultati: Mladostnikom anketirancem se zdi gibanje zelo pomembno. V svojem prostem času trenirajo določen šport oziroma telovadijo doma, vendar niso vsi prepričani v svoje lastno zdravje. O zdravju in zdravem načinu življenja pa se z vrstniki pogovarjajo le redko. Uporabnost: Kakovostna komunikacija z mladostniki je zelo pomembna v družinskem okolju, vseh poklicih, še posebno v zdravstvu, kamor sodi tudi fizioterapija. Poleg vseh naših izobraževanj in tečajev potrebujemo tudi izobraževanja na področju komunikacije. Omejitve: Množične pojave raziskujemo praviloma na vzorcih enot, namesto na celotnih populacijah, rezultate pa posplošimo (statistična indukcija) na celotne populacije. Vzorec prejetih izpolnjenih vprašalnikov je številčno skromen, zato ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo. V našem primeru je populacija prevelika, da bi v raziskavo zajeli vse enote populacije, zato so rezultati posplošeni na podlagi vzorca.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija, mladostnik, zdravje, vrednote, gibanje.
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 2227; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
POVEZAVA MED UPORABO SODOBNIH MOBILNIH NAPRAV IN POJAVNOSTJO BOLEČINE V VRATU IN GLAVI PRI MLADOSTNIKIH
Sara Šarenac, 2019

Opis: Uvod in namen: Pri uporabi pametnih telefonov je glava v položaju, ki lahko povzroča bolečine v vratu in glavi. Namen diplomske naloge je preučiti povezavo med uporabo sodobnih mobilnih naprav in pojavnostjo bolečin v vratu in glavi pri mladostnikih. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal 13 vprašanj. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 199 mladostnikov savinjske regije, starih od 15 do 19 let. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa SPSS 23.0. Rezultati: Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala povezavo med uporabo pametnih telefonov in pojavnostjo bolečine v vratu in glavi. Pogoste in občasne bolečine v glavi in vratu je imelo 35.7 % deklet in 29.6 % fantov. Rezultati so pokazali, da med večletno uporabo pametnega telefona in jakostjo bolečine v vratu obstaja pozitivna nizka povezanost (r = 0.3; p < 0.01), med večletno uporabo pametnega telefona in jakostjo bolečine v glavi pa nizka povezanost (r = 0.4; p < 0.001). Uporabnost: Pridobljeni rezultati ankete lahko pomembno vplivajo na razvoj posodobljenih preventivnih programov in ukrepov, ki bi lahko zajemali ergonomske ukrepe kot izobraževanje mladostnikov o pravilni drži telesa pri uporabi sodobnih mobilnih naprav. Omejitev: Vprašalnik je izpolnilo 199 mladostnikov savinjske regije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti še v drugih regijah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ključne besede: bolečina v vratu, glavobol, pametni telefon, mladostnik
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 2591; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
BOLEČINA V KRIŽU PRI MLADOSTNIKIH
Anja Bajda, 2021

Opis: V Sloveniji in tudi drugod po svetu predstavlja zelo velik problem vse večji odstotek prisotnosti BvK pri aktivni populaciji. Bolečina ne izbira spola ali starosti, saj prizadene tako mladostnike, kot starejšo populacijo, prav tako prizadene športnika ali fizičnega delavca, kot tistega, ki opravlja stoječe delo. Pred desetletjem še nismo razumeli, kako lahko gibalna sposobnost pri mladostnikih v ZDA vse bolj upada, danes pa podobno težavo opažamo tudi pri nas. Prevalenca BvK pri mladostnikih strmo narašča. Pojavlja se tudi vse več dejavnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK. Odločili smo se podrobneje proučiti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK pri mladostnikih in ugotoviti pomen terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika na populaciji 100 mladostnikov, v starostnem obdobju od 15. do 20. leta. Raziskavo smo opravili pri naključno izbranih mladostnikih. Iz opravljene raziskave in zgoraj navedenih podatkov smo ugotovili, da so najpogostejši dejavniki za nastanek BvK pri mladostnikih starost, spol, okolje, dolgotrajno sedenje, uporaba elektronskih naprav, športna aktivnost in športna neaktivnost ter dednost. Ugotavljamo, da večina mladostnikov ne izvaja terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Terapevtska vadba s poudarkom na individualno prilagojenih programih vadbe, ki vključujejo raztezne vaje in vaje za moč, je učinkovita oblika terapije proti BvK. Potrebna bi bila večja ozaveščenost mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, telesna vadba, učenje pravilnih tehnik dvigovanja in sprememba dejavnikov tveganja za pojav BvK. Do sedaj izvedeni intervencijski programi so temeljili na izobraževanju otrok in mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, vključevanju telesne aktivnosti ali kombinaciji obojega. Potrebno bi bilo razviti in preizkusiti preventivne programe, ki bodo bolj učinkoviti pri preprečevanju BvK pri mladostnikih. Pomembno bi se bilo osredotočiti na zgodnje odkrivanje pojava BvK pri otrocih in mladostnikih in s tem posledično zmanjšati pojavnost BvK pri odrasli populaciji. Za nadaljnje raziskave opisane problematike bi bila potrebna natančnejša definicija BvK pri mladostnikih, ki bo omogočila boljšo primerjavo med raziskavami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladostnik, BvK pri mladostnikih, biopsihosocialni dejavniki, terapevtska vadba, preventiva
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 1851; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

5.
Kriza smisla slovenskih mladostnikov in zasvojenost z mobilnim telefonom
Katarina Štamulak, 2017

Opis: Diplomska naloga obravnava krizo smisla slovenskih mladostnikov in z njo povezano zasvojenost z mobilnim telefonom. Teoretični del temelji na logoterapevtskem modelu, katerega utemeljitelj je avstrijski psihiater in psihoterapevt Viktor Frankl. Glavno motivacijsko gonilo po Franklovem modelu je volja do smisla, ta pa je določen z vrednotami. V današnji družbi izginja pomen tradicionalnih vrednot, zato se vedno več ljudi sooča s krizo smisla. Osredotočili smo se na krizo smisla slovenskih mladostnikov in jo povezali z zasvojenostjo z mobilnim telefonom, saj zasvojenost v logoterapiji predstavlja enega od treh simptomov krize smisla. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili zasvojenost in poseben poudarek namenili njenim nekemičnim oblikam, med katere uvrščamo tudi zasvojenost z mobilnim telefonom. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo in preverili hipotezo, da obstaja povezava med krizo smisla in zasvojenostjo z mobilnim telefonom. V raziskavi je sodelovalo 457 slovenskih mladostnikov, od katerih smo pridobili rezultate o stopnji življenjskega smisla in zasvojenosti z mobilnim telefonom. Za razsiskavo smo uporabili anketo, ki je vsebovala PIL test in Test zasvojenosti z mobilnim telefonom, do katere so udeleženci dostopali preko spletne strani 1ka. Rezultati so pokazali, da doživljanje nižje ravni življenjskega smisla korelira z višjo stopnjo zasvojenosti z mobilnim telefonom, in da so ženske v povprečju bolj zasvojene z mobilnim telefonom kot moški.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kriza smisla, mobilni telefoni, logoterapija, zasvojenost, mladostnik, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 37
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
Analiza učinkovitosti dnevnega centra za otroke in mladostnike v okviru socialno varstvenih programov
Ana David, 2017

Opis: Na področjih socialnih odnosov, samopodobe, šole in šolskega uspeha/neuspeha ter preživljanja prostega časa se tekom odraščanja lahko pojavijo težave, ki jih otroci in mladostniki ne zmorejo rešiti sami in v nekaterih primerih jim tudi njihovi starši ne znajo oziroma ne zmorejo pomagati. Zato so z namenom pomoči za tovrstne težave ustanovljene organizacije in programi dnevnih centrov za otroke in mladostnike. Žal je o teh programih in njihovi učinkovitosti premalo poznanega in predstavljenega, zato marsikdo pomoči potreben ostane brez tovrstne podpore. V nalogi smo na osnovi razpoložljive znanstvene literature opisali omenjena področja, njihov pomen za otroka oziroma mladostnika ter za njihove starše, potencialne težave in način soočanja z njimi. V empiričnem delu smo preverili, kakšne so kvalitete in potencialne težave v življenju otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center za otroke in mladostnike Koper-PetKA ter kakšne učinke je zaznati ob obiskovanju programa. Ugotovili smo, da se težave otrok in mladostnikov, vključenih v program, v največji meri kažejo na področju kvalitetnega preživljanja prostega časa, največja izboljšava ob obiskovanju programa pa se kaže v učnem uspehu. Kljub temu, da Dnevni center PetKa ne vpliva enako na vsa področja v življenju otrok in mladostnikov, pa je iz rezultatov razbrati, da ima zelo pomembno in pozitivno vlogo ter vpliv pri izboljšanju kvalitete življenja otrok in mladostnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, mladostnik, socialni odnosi, samopodoba, učni uspeh, prosti čas, Dnevni center za otroke in mladostnike
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1161; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

7.
Vloga socialnih omrežij pri oblikovanju samopodobe adolescentov
Laura Tupy, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samozavest, telesna samopodoba, družbena omrežja, mladostnik, splet
Objavljeno: 19.12.2022; Ogledov: 516; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (928,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Način življenja otroka in mladostnik z epilepsijo
Tjaša Zupančič, 2024

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je najpogostejša kronična nevrološka motnja z značilnimi epileptičnimi napadi. Kljub veliki razširjenosti po svetu in veliko literature, ki govori o tej motnji, je širša javnost glede nje slabo seznanjena ter ob njenem diagnosticiranju pride do strahu in stresa zaradi neznanja. Posledično vse skupaj privede do več depresivnih stanj in slabe kakovosti življenja ljudi z epilepsijo. Namen raziskave je bil raziskati, kako epilepsija vpliva na način življenja otrok in mladostnikov z epilepsijo, in preučiti, na kakšen način bi lahko staršem in otrokom oz. mladostnikom pomagali, da bi se lažje prilagodili življenju z epilepsijo. Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Za teoretični del magistrske naloge smo uporabili primarne in sekundarne vire podatkov. V empiričnem delu je bilo analiziranih 38 raziskav. Zbrane podatke smo obdelali po metodi tematsko integrirane analize. Pred vsako natančno analizo vsebine izbrane raziskave smo zbrali podatke o značilnostih vsake raziskave. Kvalitativno sintezo podatkov smo naredili na podlagi znanstvenih vsebin, ki smo jih kodirali in jih kasneje združili po kategorijah. Rezultati: Analiza raziskav je pokazala, da je epilepsija še vedno tabu tema v sodobni družbi. O epilepsiji ima družba premalo znanja, prav zato pride tudi do strahu in stiske, ko pride do postavitve diagnoze. Izkazalo se je, da imajo družine, ki imajo otroka z epilepsijo, v veliki meri zelo slabo kakovost življenja, za katero so največkrat vzrok sami starši in njihov strah ter zaščitništvo ter predvsem neznanje, v manjši meri tudi socialni status. Pomanjkanje znanja se je izkazalo na vseh področjih, tudi pri vzgojiteljih in učiteljih, ki ne znajo nuditi prve pomoči ob napadu. Poleg slabe kakovosti življenja med vrstniki vlada stigma, medtem ko se med otroki z epilepsijo pojavljata depresija in anksioznost. Razprava: Raziskava je pokazala, da imajo velik vpliv na kakovost življenja starši in njihovo neznanje ter socialni status v manj razvitih državah. Ugotovitve kažejo, da bi se morali poleg zdravnikov in medicinskih sester v proces zdravljenja vključiti tudi zdravstvena vzgoja in drugi terapevti, s čimer bi lahko izboljšali kakovost življenja in staršem pomagali prilagoditi življenje bolezni. S tem bi se zmanjšala tudi stigma ter pojavnost depresije in anksioznosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: epilepsija, otrok in mladostnik, epileptični napad, dejavniki tveganja in prilagoditev življenja
Objavljeno: 13.03.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh