1. Vpliv depresije na življenje mladostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKristina Beriša, 2024, diplomsko delo Opis: Namen: depresija je kompleksna duševna motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo doživljanje in delovanje. Pogosto je povezana z negativnimi mislimi, občutkom brezupa in pomanjkanjem energije. Mnogi jo zamenjujejo s prehodno žalostjo, vendar depresija predstavlja daljše obdobje čustvene stiske, ki zahteva posebno pozornost in zdravljenje. Pri mladostnikih je depresija še posebej zaskrbljujoča, saj vpliva na njihov socialni razvoj, šolski uspeh in splošno kakovost življenja. Pravočasno prepoznavanje težav in ustrezna pomoč lahko bistveno izboljšata življenje mladih, saj tako čustvena kot socialna podpora igrata ključno vlogo pri premagovanju depresije. Metodologija: s pomočjo vprašalnikov med dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor smo raziskovali njihovo poznavanje depresije, kako jo doživljajo ter kakšen vpliv ima na njihovo vsakdanje življenje. Prav tako smo preverjali, ali mladostniki poiščejo pomoč in kako se spoprijemajo s simptomi depresije. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se mladostniki vse pogosteje soočajo s simptomi depresije, ki močno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Najpogosteje depresija vpliva na njihovo socialno življenje, medosebne odnose in šolski uspeh. Večina mladostnikov je poročala, da depresija zmanjša njihovo motivacijo in povečuje občutek osamljenosti. Prav tako so mnogi mladostniki priznali, da zaradi depresije težje vzpostavljajo in ohranjajo odnose z vrstniki. Večina udeležencev raziskave je potrdila, da je pravočasna pomoč in podpora ključnega pomena za izboljšanje njihovega počutja. Diskusija in zaključek: depresija močno vpliva na kakovost življenja mladostnikov. Pravočasna pomoč in ustrezna podpora sta ključnega pomena za boljše soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Potrebno je povečati ozaveščenost o depresiji med mladimi in vzpostaviti učinkovite podporne sisteme. Ključne besede: depresija, mladostniki, kakovost življenja, duševno zdravje, socialni odnosi, šolski uspeh Objavljeno v ReVIS: 20.12.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,98 MB) |
2. POSEBNOSTI PRI PREHRANI OTROK IN MLADOSTNIKOV Z ANOREKSIJO NERVOZOEdisa Ljubijankić, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Izhodišča: Anoreksija nervoza je bolezen, ki se kaže kot namerno ali nenamerno uživanje premajhne količine hrane glede na starost, spol in raven telesne dejavnosti. Posledica je podhranjenost, pri kateri imajo lahko otroci in mladostniki izkrivljen pogled na svoje telo, so preobremenjeni z mislimi na hrano, se umikajo vase in izogibajo družabnim dejavnostim. Pogosto so čezmerno telesno dejavni in imajo občutek prekipevanja od energije. Pri prepoznavanju težav pri otrocih in mladostnikih je pomembno upoštevati, da se anoreksija nervoza v obdobju otroštva in mladostništva včasih začne neopazno. Starši pogosto ne opazijo, da se otrok drugače prehranjuje, saj so družinski obroki vse redkejši. Namen raziskave je preučiti posebnosti pri prehrani otrok in mladostnikov z anoreksijo nervozo ter vlogo staršev pri prepoznavanju in obravnavi te motnje.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbrani vzorec je bil namenski, vključeval je starše otrok, ki imajo anoreksijo nervozo.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da otroci in mladostniki z anoreksijo nervozo doživljajo izrazite prehranske omejitve in razvijajo posebne rituale, povezane s prehranjevanjem. Starši so poudarili pomembnost zgodnjega prepoznavanja simptomov, kar lahko prepreči resnejše zdravstvene zaplete. Otroci z anoreksijo nervozo se pogosto izogibajo določeni hrani in strogo načrtujejo svoje obroke, kar vodi v znatno izgubo telesne teže. Psihološki vidiki bolezni so prav tako ključni, saj otroci pogosto trpijo zaradi tesnobe, depresije in socialne izolacije. Sodelovanje z dietetiki, psihologi in zdravniki je bilo prepoznano kot bistveno za uspešno zdravljenje. Starši so poudarili tudi potrebo po večjem ozaveščanju in izobraževanju o anoreksiji nervozi, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in zmanjšali stigmo, povezano z motnjo hranjenja.
Razprava: Razprava potrjuje pomembnost zgodnjega odkrivanja in multidisciplinarnega pristopa k zdravljenju anoreksije nervoze. Starši igrajo ključno vlogo pri podpori otrok, kar kaže na nujnost njihovega izobraževanja in vključevanja v terapevtski proces. Psihološka podpora je ključna za obvladovanje duševnih težav, povezanih z motnjo hranjenja. Kljub omejitvam raziskave, kot je majhnost vzorca, ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju bolezni in dajejo smernice za nadaljnje raziskave ter izboljšanje praks zdravljenja in preventive. Ključne besede: prehrana, anoreksija nervoza, mladostniki Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. POVEZANOST UPORABE SOCIALNIH OMREŽIJ S SAMOSPOŠTOVANJEMŠpela Klemenčič, 2024, ni določena Opis: Diplomsko delo se osredotoča na odnos med količino uporabe socialnih omrežij in samospoštovanjem mladostnikov ter odraslih. Skozi raziskavo smo preučevali različne vidike samospoštovanja, vključno z emocionalnim, s telesnim, socialnim in z generalnim jazom, ter primerjali rezultate med moškimi in ženskami. Zbiranje podatkov je potekalo preko spletne ankete v kateri je sodelovalo 76 žensk in 35 moških, starih med 18 in 40 let, ter 80 žensk in 32 moških, mlajših od 18 let. Izsledki kažejo, da ženske v povprečju preživijo več časa na socialnih omrežjih kot moški, kar je povezano s šibkejšim emocionalnim, telesnim in generalnim jazom, ne glede na starost. Ženske namreč pogosteje uporabljajo socialna omrežja in iščejo več pozornosti ter potrditve od drugih, zato so bolj dovzetne za vpliv vsebin na socialnih omrežjih na njihove emocije ter so bolj nagnjene k primerjavi z drugimi, kar vpliva na šibkejši telesni in generalni jaz. Pri odraslih ženskah je opaziti tudi šibkejši socialni jaz v primerjavi z moškimi, kar pri mladostnikih ni zaznano, verjetno zaradi narave postavk lestvice socialnega jaza. Razlike med spoloma na emocionalnem, telesnem, socialnem in generalnem jazu pri odraslih izginejo, ko upoštevamo čas uporabe socialnih omrežij, kar pomeni, da je količina časa na socialnih omrežjih pomembnejša od spola. Pomembne razlike med odraslimi in mladostniki v telesnem, emocionalnem, socialnem in generalnem jazu nismo uspeli dokazat, verjetno zato ker razlika med povprečno starostjo mladostnikov in odraslih udeležencev ni tako velika, da bi lahko opravičili generacijsko razliko. Ključne besede: socialna omrežja, samospoštovanje, spol, odrasli, mladostniki Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 397; Prenosov: 16
Celotno besedilo (621,70 KB) |
4. Incidenca najpogostejših poškodb pri tenisačih mladostnikihPia Pavlič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Popularnost tenisa v modernem svetu narašča. Redna športna aktivnost pri mladostnikih izboljša mišično moč, kordinacijo in vzdržljivost, vendar ima prezgodnja športna specializacija veliko negativnih posledic. Ena izmed teh so športu specifične poškodbe. Namen diplomske naloge je bil, pregledati literaturo in ugotoviti, s katerimi poškodbami se tenisači mladostniki najpogosteje srečajo in kako do njih pride. Metode: S pregledom obstoječe literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Web of Science in PEDro, smo odgovarjali na zastavljeno raziskovalno vprašanje in preverjali postavljeno hipotezo. Raziskave smo izbrali glede na vključitvene in izključitvene dejavnike. Rezultati: Za končni pregled literature smo izbrali devet raziskav in eno meta analizo. Raziskave navajajo, da je pri mladostnikih tenisačih več preobremenitvenih poškodb kot akutnih, najpogostejše so poškodbe kolen, gležnjev in ramen. Najpogostejši razlog za nastanek poškodb je preobremenitev. Uporabnost: Ozaveščenost o resnosti poškodb in njihovi incidenci lahko zmanjša število poškodb. Omejitve: Raziskave z vsebinsko neustreznostjo raziskovancev, starejših od 20 let. Ključne besede: tenis, mladostniki, teniške poškodbe, dejavniki tveganja, preobremenitev Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 530; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,51 MB) |
5. Družbena omrežja in svet alternativnih resnicLarisa Krajnik, 2024, ni določena Opis: Diplomska naloga temelji na, po oceni mnogih, zelo aktualni temi, in sicer temi družbenih omrežij in z njimi povezanimi prirejenimi resnicami. Dandanes ima skoraj vsak posameznik odprt uporabniški račun na vsaj eni od mnogih družbenih aplikacij, ki so namenjene združevanju ljudi na daljavo, deljenju raznih vsebin in informacij, zabavi itd. Te pa imajo tudi svojo temno plat, ki na osebo včasih močno vpliva, če se ji prepusti brez kritičnega premisleka. V aplikacijah svoja življenja namreč zelo hitro in enostavno prilagodimo določenim standardom in pričakovanjem s pomočjo filtrov, manipulacijo svetlobe in informacij. Posledice so za posameznika lahko vse prej kot zanemarljive.
Do končnih ugotovitev smo prišli s pregledovanjem strokovne literature in empiričnim raziskovanjem, ki smo ga izvedli v obliki socialnega eksperimenta, ankete in intervjuja. Pri prvih dveh metodah so v raziskavi sodelovali uporabniki družbenih omrežij Facebook in Instragram, torej predvsem mlajša generacija med 15. in 25. letom, intervju pa smo opravili s srednješolsko strokovno delavko.
Rezultati so pokazali pričakovano in sicer, da nekdo z minimalnim trudom lahko ljudi prepriča, da je laž pravzaprav resnica, če le ve kje je meja. V primeru, da z nečem zapretirava ga znanci, kaj hitro razkrinkajo.
Tekom raziskovanja pa smo prišli tudi do spodbudne ugotovitve in sicer, da so mlajše generacije vse bolje seznanjene s težavami, povezanimi s prekomerno uporabo družbenih omrežjih in se pred njihovim nastankom že znajo do neke mere zaščititi, v primeru pojava težav pa si tudi ustrezno pomagati. Ključne besede: družbena omrežja, mladostniki, manipulacija, izkrivljanje resnice, težave Objavljeno v ReVIS: 09.05.2024; Ogledov: 690; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,51 MB) |
6. |
7. Analiza izzivov mladostnikov: študija primera skupin iz programa ConaPia Dujić Vrtačnik, 2023, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na izzive mladostnikov s težavami v odraščanju, ki obiskujejo dnevne centre s programom Cona. Vsak dan se mladostniki srečujejo s številnimi izzivi, ki se med posamezniki razlikujejo. Ker pa sami po navadi niso sposobni rešiti morebitnih izzivov in ovir, na pomoč stopijo dnevni centri. Dnevni centri, ki spadajo pod okrilje Centrov za socialno delo Ljubljana, so del skupnostnega programa za mlade, kjer se zavzemajo za nudenje psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, ki zaradi nastale življenjske situacije, vedenjskih, čustvenih in učnih težav ter stisk, potrebujejo in iščejo
podporo, poleg tega pa izhajajo iz socialno-ekonomsko ogroženih družin in se posledično soočajo z mnogimi stiskami.
Namen naloge je bil ugotoviti, kateri so najpogostejši izziv, ki prevladujejo med mladostniki dnevnih centrov. Cilje naloge smo dosegli s pomočjo analize in pregleda literature ter z lastno empirično raziskavo, za katero smo podatke pridobili s pomočjo lastnega vprašalnika. Ugotovili smo, da med izzivi, kot so učna pomoč, čustvene in vedenjske težave, samopodoba, sprejemanje nove kulture in kvalitetno preživljanje prostega časa, pri omenjenih mladostnikih prevladujejo težave z učno pomočjo ter čustvene in vedenjske težave. Na podlagi dobljenih rezultatov smo proti koncu naloge zapisali in podali tudi nekaj predlogov. Ključne besede: Izzivi, mladostniki, odraščanje, dnevni center CONA, pomoč Objavljeno v ReVIS: 15.09.2023; Ogledov: 871; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,20 MB) |
8. Psihosocialne posledice zaprtja šol in spremljevalnih ukrepov na šoloobvezne otroke v času epidemije covid-19 v SlovenijiPascale Emily Pečnik, 2023, ni določena Opis: Epidemija covid-19 je odprla številna družbena vprašanja tako iz konteksta obstoječih družbenih razmerij kot iz državnih, družbenih in psihosocialnih posledic. V pričujoči magistrski nalogi osvetljujemo vidik psihosocialnih posledic epidemije na šoloobvezne otroke v Sloveniji in jih postavljamo v širši družbeni okvir. V teoretičnem delu naloge raziskujemo globalizacijo kot pomemben družbeni vidik epidemije, kapitalistični sistem in razredno diferenciacijo. Temu sledi raziskovanje šole kot pomembnega člena v procesu socializacije znotraj obstoječih ideoloških razmerij. Posebno pozornost posvečamo socialno-ekonomskemu statusu in vplivu le-tega ob zaprtju šol v času prvega in drugega vala epidemije.
V empiričnem delu naloge skozi sekundardno analizo Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije in intervjuje s svetovalnimi delavkami analiziramo psihosocialne posledice epidemije na šoloobvezne otroke. Zanima nas tudi vloga svetovalnih delavk v času epidemije in ključni izzivi, s katerimi so se srečevale.
Metodološko se naloge lotevamo skozi morfogenetski pristop in ugotavljamo razmerje država-šola-posameznik. Ugotovili smo, da je eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na psihosocialne posledice otrok in mladostnikov, socialno-ekonomski status. Psihosocialne stiske, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, se razlikujejo glede na starost šoloobveznih otrok, govorimo pa o samoti, anksioznosti, depresiji, apatičnosti in nasilju. Ključne besede: epidemija, psihosocialne posledice, otroci in mladostniki, socialno-ekonomski status, ideologija Objavljeno v ReVIS: 10.06.2023; Ogledov: 1090; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,58 MB) |
9. Analiza oblik podpore za otroke z izkušnjo žalovanja : magistrska nalogaUrška Petak, 2022, magistrsko delo Opis: Smrt globoko in boleče poseže v življenje vsakega posameznika, zlasti pa v življenje otroka
ali mladostnika, ki je v iskanju in oblikovanju podpore pogosto v celoti odvisen od odraslih
oseb v svoji okolici. Otrok ob bolečini izgube in smrti s procesom žalovanja vstopi na
neznano področje in ob sebi potrebuje močno in jasno podporo na poti skozi žalovanje.
V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšen je odziv otroka na novico o smrti bližnje osebe.
Raziskovali smo dostopnost podpore otroku v procesu soočanja z izgubo bližnje osebe ter
oblike pomoči in dostopnosti podpore za otroke v procesu žalovanja. V teoretičnem delu je
opisan vpliv dogodka smrti na doživljanje otrok ter dojemanje in odzivanje na dogodek smrti
skozi različna razvojna obdobja pri otroku. Opisan je proces žalovanja pri otroku, značilnosti
normalnega in oteženega žalovanja. Navedene pa so tudi sistemske ureditve podpore in
pomoči posameznikom z izkušnjo žalovanja na državni ravni. V empiričnem delu je
predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši otrok z izkušnjo žalovanja s pomočjo
polstrukturiranih intervjujev. Rezultati raziskave kažejo, da je podpora v veliki meri
nezadostna in razpršena. Zlasti je nezadostna jasna, odprta in sočutna komunikacija ob temah
smrti in žalovanja.
Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno dostopna vsem otrokom v procesu žalovanja.
Društva za podporo osebam z izkušnjo smrti bližnjega so prezasedena, posamezniki z
izkušnjo smrti bližnjega težko dostopajo do informacij o podpori in pomoči v procesu
žalovanja, družba je do vprašanj v zvezi s smrtjo in žalovanjem odklonilna. S tem se zmanjša
tudi pretok informacij o podpori in pomoči za otroke z izkušnjo žalovanja. Rezultati raziskave
pa so pokazali tudi, da je podpora otrokom v procesu žalovanja odvisna tudi od osebne
zrelosti in odprtosti odraslih oseb v otrokovi bližini. Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, izguba, oteženo žalovanje, podpora pri žalovanju, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 1249; Prenosov: 97
Celotno besedilo (734,61 KB) |
10. Učinek psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike s psihosomatskimi težavami : magistrska nalogaAjda Čampa, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje učinkov psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike z izraženimi psihosomatskimi težavami.
V teoretičnem delu smo predstavili področje psihosomatike in psihoterapije s konji. V prvem poglavju o psihosomatiki smo proučevali psihosomatske simptome pri otrocih in mladostnikih, dejavnike tveganja in poznane oblike pomoči. V drugem poglavju teoretičnega dela so podrobneje predstavljene psihoterapija s konji, njen razvoj, terminologija, namembnost in odnosne ravni, ki se zaradi prisotnosti konja razlikujejo od klasičen psihoterapevtske oblike. Osvetlili smo pregled obstoječih raziskav, pozitivnih učinkov psihoterapevtskega dela s konji in njihove omejitve.
V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, s katero smo preveriti učinke psihoterapevtskega dela s konji na otroke s psihosomatskimi težavami. V raziskavo smo vključili tri mladoletne kliente, ki se soočajo z različnimi psihosomatskimi težavami, in njihove starše, s katerimi smo izvedli pol strukturirane intervjuje. Po pettedenski obravnavi so rezultati pokazali izboljšanje otrokovih zdravstvenih simptomov, učinki pa so se kazali tudi na dvigu samopodobe in socialne vključenosti. Ob tem je bila opazna tudi pozitivna sprememba njihovega splošnega počutja in kakovosti življenja. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da ima psihoterapija s konji pozitivne učinke na doživljanje in počutje otrok in mladostnikov s psihosomatskimi in drugimi težavami psihičnega izvora. Ključne besede: psihosomatika, psihoterapija, otroci, mladostniki, psihoterapija s konji, pozitivni učinki, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 1114; Prenosov: 57
Celotno besedilo (938,32 KB) |