Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Odnos do množičnega vrednotenja nepremičnin
Klavdija Snežič, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, množično vrednotenje, evidence, globalizacija, davek na nepremičnine, socialno okolje, disertacije
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 3175; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

3.
Vpliv davčnega prava na promet z nepremičninami
Nataša Maček, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: davki, nepremičnine, obdavčenje nepremičnin, množično vrednotenje, evidence, pogodba, davčna osnova, davčni zavezanec
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 2388; Prenosov: 124
.doc Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
5.
Uporaba podatkov iz množičnega vrednotenja nepremičnin
Petra Štefančič, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: množično vrednotenje, nepremičnina, davek, register, modeli vrednotenja, cone
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 2353; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

6.
Primerjava starih in novih posplošenih tržnih vrednosti nepremičnin
Katarina Jamnik, 2021

Opis: Bistveni namen novega množičnega vrednotenja v Sloveniji je uvedba davka na nepremičnine in pa vzpostaviti celosten sistem vrednosti nepremičnin na enem mestu. Osnovo za vzpostavitev sistema množičnega vrednotenja pa tvorijo javne evidence; katere osnovne tri so: zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin. Za evidentiranje podatkov v zgoraj omenjene evidence je pristojna Geodetska uprava, ki na prvi stopnji vodi upravni postopek. V letu 2017 je bil sprejet nov Zakon o množičnem vrednotenju (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19 in 66/19), 1. 4. 2020 pa tudi Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), s katerim hoče vlada izvesti novo množično vrednotenje pri nas, pod idejo, da so obstoječi podatki zastareli in tako posledično neprimerni. V magistrskem delu je opisan sistem množičnega vrednotenja pri nas, prav tako pa tudi stari in novi modeli, ki določajo vplive na posplošeno vrednost nepremičnin. Opisani so zgodovina množičnega vrednotenja in prvi zametki poizkusa vzpostavitve sistema vrednotenja pri nas. Ker je sodelovanje javnosti zelo pomemben steber pri oblikovanju modelov in sistema, je v tem delu pojasnjen postopek sodelovanja vseh akterjev pri oblikovanju modelov, prav tako pa tudi pravna varnost lastnikov nepremičnin, kot osnovna pravica vseh lastnikov nepremičnin. V zadnjem sklopu tega dela je bil izveden še izračun novih posplošenih tržnih vrednosti nepremičnin, izračunanih na podlagi treh različnih modelov, in pa natančna primerjava med starimi in novimi vrednostmi. Na koncu raziskave je bilo ugotovljeno, da so se vrednosti v povprečju povišale za 24 %, kar je bilo več od pričakovanih rezultatov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: množično vrednotenje, modeli vrednotenja, katastri, tržna vrednost, nepremičnina
Objavljeno: 06.01.2022; Ogledov: 981; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

7.
Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost nepremičnin
Elvis Beganović, 2022

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematikama množičnega vrednotenja nepremičnin in socialno infrastrukturo. Zanimalo nas je, kako prebivalci slovenskih mest ocenjujejo dostop do različnih objektov socialne infrastrukture, koliko jim takšen dostop pomeni in v kakšni meri ta vpliva na zaznavno vrednost nepremičnin. Želeli smo preveriti tudi, na čem temeljijo modeli množičnega vrednotenja nepremičnin ter v kakšni meri se pri izračunih vrednosti upošteva razvitost socialne infrastrukture. V naši empirični raziskavi smo prišli do zanimivih ugotovitev, ki so pri marsikateri ugotovitvi pokazala odstopanja od teoretičnih dognanj slovenskih urbanistov, pa tudi od ugotovitev, ki so bile pridobljene v tujih raziskavah. Ko smo iskali razloge za tovrstna odstopanja smo izpostavili naš omejen vzorec ter prepoznali možnosti za izvedbo podobne raziskave, ki pa bi vključevala večji in bolj reprezentativen vzorec. Kljub omejitvam raziskave smo pridobili zanimiv vpogled v razmišljanje populacije Slovencev glede pomembnosti socialne infrastrukture. Menimo, da se premalo ljudi zaveda tako vpliva trenutne socialne infrastrukture, kot tudi načrtovanih izboljšav, na vrednost njihove nepremičnine. Kot smo ugotovili skozi pregled obstoječe literature imajo namreč lahko tudi bodoči načrti za novo infrastrukturo velik vpliva na vrednosti nepremičnin, saj pogosto vodijo v dvig davkov ali dajatev. Ravno tovrstni dvigi so lahko razlog, da se bo dvignila tudi vrednost nepremičnine pri množičnem vrednotenju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna infrastruktura, množično vrednotenje nepremičnin, vrednost nepremičnine, javna infrastruktura, modeli vrednotenja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 532; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh