Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Etika v poslovnem svetu in pojav mobinga
Manca Kragelj, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Mobing, poslovna etika, neetična ravnanja
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 1095; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

12.
Mobing - psihično nasilje na delovnem mestu
Katja Oberžan, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, konflikti, delovno mesto, žrtev
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 2011; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (842,76 KB)

13.
Prisotnost mobinga v invalidskih podjetjih v Sloveniji
Mojca Sajko, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ekonomija, invalidi, invalidsko podjetje, mobing, delovno mesto
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1089; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

14.
Vpliv mobinga na uspešnost zaposlenega na delovnem mestu
Maja Repas, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, žrtve, delodajalci, trpinčenje, šikaniranje
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 1231; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

15.
Trpinčenje v slovenski pravni ureditvi primerjalno z drugimi državami članicami EU
Primož Pevec, 2020

Opis: Vse hujša konkurenca v zaostrenih tržnih pogojih, ki je odraz današnje globalno, potrošniško, kompetitivno usmerjene družbe, v delovno okolje različnih organizacij, še izraziteje vnaša tekmovalnost in posledično nasilno vedenje med zaposlenimi. V takih okoljih in razmerah se znižuje nivo varnosti zaposlitve posameznikov, obstoj njihovih delovnih mest ni več samoumeven in zato postajajo ranljivejši. Ob upoštevanju tržnih zakonitosti delo predstavlja vedno večjo vrednoto, zahtevo in pričakovanja s strani delodajalcev, delavci so deležni vse večjih groženj z odpuščanjem, ustvarjajo se pogoji, da zaposleni začnejo izvajati psihično nasilje nad sodelavci, s strani katerih se zaradi njihovega boljšega znanja, veščin in sposobnosti, počutijo ogrožene. Delovno okolje, zaradi hitrega tempa in načina življenja v današnjem času, predstavlja prostor, v katerem zaposleni posameznik preživi večino svojega aktivnega življenja, zato bi to okolje moralo predstavljati varno sredino, znotraj katere bi mu bilo omogočeno razvijati svoje talente in potenciale, vendar žal temu vedno ni tako. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, vse bolj razširjeni pojavi trpinčenja na delovnem mestu predstavljajo resno grožnjo posameznikom, organizacijam in celotni družbi. Država na normativni ravni posameznikom zagotavlja prepoved kršitve trpinčenja in zagotavljanja dostojanstva na delovnem mestu in v zvezi s tem delodajalcem nalaga določene obveznosti glede zagotavljanja primernega delovnega okolja in ukrepov za njegovo zagotavljanje. V ta namen morajo delodajalci oblikovati in sprejeti ustrezne politike za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, se opredeliti do nastalih pojavov, jih obsoditi kot nesprejemljive in poskrbeti za ustrezno sankcioniranje povzročiteljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, konflikt, sodna praksa, pravna ureditev, trpinčenje na delovnem mestu, EU, Evropska unija
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 1409; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

16.
Sodobne bolezni zaposlenega
Anja Berce, 2016

Opis: Trenutni položaj v zaposlovanju predstavlja vedno večje izzive. Nenehno spreminjajoče se delovno okolje in pogoji dela so povzročili velike spremembe pri posameznikih. Zahteve trga postajajo vedno večje, nenehen razvoj tehnologije ogroža delovna mesta, vse pogosteje se v organizacijah oblikuje vodstvena politika, ki teži k vedno večji storilnosti, tako da za čim nižje stroške dela zahteva čim učinkovitejše in motivirane zaposlene ter tudi hiter način življenja posameznikov, vsi ti dejavniki pa predstavljajo resna psihosocialna tveganja za pojav sodobnih bolezni: stres, izgorelost in mobing. Vse tri sodobne bolezni nastanejo zaradi stresnih okoliščin, do katerih pride med delovnim procesom ter v medosebnih odnosih in komunikaciji med zaposlenimi in imajo resne posledice za zdravje posameznika. Posledice so vidne na telesni in duševni ravni posameznika ter v medosebnih odnosih. Na delovnem mestu posamezniki občutijo utrujenost in preobremenjenost, poleg tega pa sodobne bolezni vplivajo na uspešnost in učinkovitost posameznika pri izvedbi delovnih nalog in zadolžitev. Namen magistrske naloge je bil raziskati pojav stresa, izgorelosti in mobinga na delovnem mestu. Raziskali smo prisotnost ter dejavnike tveganja za omenjene sodobne bolezni: stres, izgorelost in mobing na delovnem mestu. Poleg tega smo preverjali tudi ukrepe za spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter metode ozaveščanja o morebitnem pojavu tveganj za sodobne bolezni na delovnem mestu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodobne bolezni, delovna mesta, stres, izgorelost, mobing, magistrske naloge
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 1184; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

17.
Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjih
Nevenka Terselič, 2011

Opis: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev. Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja. Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga. Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 831; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

18.
Odnosi na delovnem mestu
Anamarija Šega, 2015

Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočila na odnose na delovnem mestu. V teoretičnem delu sem raziskala pomene vrednot, ki so za vsakega posameznika različne. Osredotočila sem se na različne motivacijske načine, ki motivirajo zaposlene. Seveda ima vsak zaposleni drugačne želje po motivaciji, zato mora vodja organizacije dobro poznati svoje zaposlene, da zna vsakega ustrezno motivirati. Na odnose večkrat vplivajo tudi konflikti, ki se jim včasih težko ognemo. V empiričnem delu sem izbrala kvantitativen način raziskovanja. Uporabila sem anketni vprašalnik, ki sem ga razdelila 250 zaposlenim. Anketni vprašalnik je rešilo 123 zaposlenih. Rezultate sem nato predstavila v grafičnih prikazih in potrdila dve hipotezi ter eno ovrgla. Ocenjujem, da je za dobre delovne rezultate ključen dober odnos med zaposlenimi. Delo bo opravljeno hitreje in kvalitetnejše.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odnosi, motivacija, konflikti, stres, mobing, vrednote, diplomske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 719; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (615,13 KB)

19.
Izvajanje mobinga nad študenti pri študentskem delu
Daša Plesničar, 2012

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali, ali je v Sloveniji izvajanje mobinga nad študenti prisotno med opravljanjem študentskega dela. Na podlagi kvalitativne analize smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, na katera smo skozi analizo strukturiranih intervjujev z desetimi študenti prišli do želenih odgovorov. Analiza intervjujev je pokazala, da v veliki večini študent ni tisti, ki bi povzročal težave in s tem dal povod za izvajanje mobinga nad njim, temveč so delodajalec ali sodelavci tisti, ki pričnejo z izvajanjem mobinga. Nekatere organizacije se v Sloveniji že spoprijemajo s problemom (klasičnega) mobinga nad zaposlenimi, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in poskušajo, da v njihovih podjetjih do njega ne bi prihajalo, zato z njim seznanjajo ključne ljudi, svoje zaposlene, nekatere organizacije pa še ne vidijo velikega problema v tem, zato tudi ne iščejo rešitev, da do tega ne bi prihajalo. Med drugim tudi malo podjetij obravnava študente, ki pri njih opravljajo študentsko delo preko študentskega servisa, enakovredno kot ostale zaposlene, toda kljub temu so velikokrat manjvredni, zato navadno prihaja do izvajanja mobinga nad njimi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, študent, delodajalec, konflikt
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 934; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (403,19 KB)

20.
Mobing na delovnem mestu - rešitve nadrejenih
Sevda Šabić, 2021

Opis: V tej nalogi želimo prikazati temnejšo, v mnogih primerih izpuščeno stran poslovanja, ki jo povzroča predvsem povečan stres v svetu, v katerem živimo. Torej, želimo prikazati mobing kot obliko neprimernega delovnega vedenja, ki škoduje ne samo posamezniku in organizaciji, temveč tudi široki mreži odnosov v družbenem sistemu. Mobing ima relativno kratko zgodovino, a kljub temu so ga številne definicije poskušale podrobneje opisati in razložiti njegovo pojavljanje. Zahvaljujoč raziskavam, je bila ustvarjena podoba za navadne ljudi, da lažje prepoznajo mobing in da se prepreči nadaljnje nadlegovanje na delovnem mestu. Mobing je izraz, ki postaja del vsakdanjosti in opisuje pojav, ki so ga strokovnjaki najprej označili kot psihični teror na delovnem mestu. Mobing je pojav, ki negativno vpliva na psihično, socialno in ekonomsko stanje posameznika. Zelo pomembno je njegovo pravočasno preprečevanje in razreševanje, in sicer tako z vidika organizacije kot tudi posameznika. Ključno vlogo pri tem imajo vodje v podjetju. Da bi ugotovili, kako se vodje spopadajo z mobingom, smo izvedli raziskavo. Pri raziskavi je bila uporabljena metodologija intervjujev z vodji v podjetju. Namen je bil ugotoviti, na kakšne načine si vodje v izbrani organizaciji prizadevajo preprečevati in razreševati mobing. Odgovori intervjuvancev so potrdili, da je mobing v njihovem podjetju prisoten. Intervjuvanci kot glavne pogoje za uspešno poslovanje in doseganje ciljev podjetja izpostavljajo dobre odnose in zadovoljstvo zaposlenih. Odgovori vprašanih so bili večinoma podobni. Njihovo stališče je, da je zaposlene treba ozaveščati in izobraževati, saj se na ta način mobing lahko prepreči ali vsaj omeji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, delovni odnosi, nadrejeni, komunikacija, preprečevanje konfliktov, razreševanje konfliktov, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 967; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh