Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
Možne strategije razvoja in rasti storitvenega podjetja
Domen Godec, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rast, razvoj, strategije, modeli rasti in razvoja, podjetja
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 1033; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

22.
23.
Pripadnost kot gradnik modela vodenja zaposlenih v osnovnih šolah
Janko Plešnik, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, modeli, osnovne šole, ravnatelji, gradniki vodenja, management, pripadnost, disertacije
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 922; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

24.
25.
26.
Razvoj generičnega dinamičnega modela konflikta v interakciji z organizacijskim okoljem
Tit Turnšek, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Osnovno vprašanje je, kako modelirati konflikt, ki upošteva interakcijo med konfliktom in zunanjimi zainteresiranimi? Namen: Primarni namen disertacije je definicija in razvoj generičnega modela konflikta, ki vključuje interakcijo med konfliktom in njegovo okolico. Disertacija se omejuje na znotraj organizacijske konflikte. Metoda: Za modeliranje dinamike konflikta je uporabljena paradigma sistemske dinamike. Ni neobičajno, da se izbere paradigma sistemske dinamike za modeliranje organizacijskih problemov. Po kratkem pregledu teorij konfliktov, relevantnih za njihovo dinamiko, je napravljen povzetek, poimenovan izhodiščna teorija. Konflikt je opredeljen kot destruktivna , ne funkcionalna interakcija med akterji. Konflikti nastanejo iz zaznavanja nezdružljivosti ciljev, interesov, vrednot, verovanj, preferenc itd ., ki se zrcalijo v sovražnih čustvenih stanjih akterjev. Težo konflikta lahko opredelimo kot raven teh čustvenih stanj. Obravnavana je metodologija razvoja kvalitativnih modelov sistemske dinamike, ki smo jih poimenovali 'modeli zaključenih zank', poznani tudi kot diagrami zaključenih zank. Predstavljen je kvalitativni generični model konflikta z interakcijo z okoljem. Obravnavani so kvantitativni dinamični modeli konflikta. Več pozornosti je posvečene trem modelom: Richardsonovemu modelu oboroževalne tekme, modelu interakcije med zakonskimi pari, ki so ga razvili Gottman, Murray in sod ter modelu skupinskih interakcij Colemana in sod. Najprej smo postavili kvantitativni model izoliranega konflikta . Model izhaja iz modela Colemana in drugih, toda je modificiran v skladu z izhodiščno teorijo. Model je predstavljen z dvema nelinearnima diferencialnima enačbama in tudi kot nivo-tok model. Vedno obstaja zakasnitev med dogodki v procesu (konfliktu) ter zavedanjem in reakcijo zunanjih zainteresiranih akterjev, v našem primeru menedžmenta. Kot zakasnitev je v modelu implementirano glajenje tretje stopnje. Postavljeni sta dve vprašanji: Kako menedžment vpliva na konflikt, in kako modelirati ta vpliv? S stališča modeliranja sta dve možnosti. Prva je, da menedžment vpliva na oba akterja s ciljem, da se zmanjša čustvena raven sovražnosti akterjev. Druga možnost je, da se odloči spremeniti vedenjske značilnosti akterjev. Iz teh dveh možnosti izhajata dva različna modela. Oba sta v disertaciji predstavljena. Za modeliranje odločanja in reagiranja menedžmenta je izbran sistem mehkega odločanja. Pozornost je posvečena modeliranju mehkega odločanja z orodji sistemske dinamike. Rezultati: Rezultati simulacije kažejo, da dinamika (časovno obnašanje) modelov, ki smo jih razvili, ni v nasprotju s teorijami na osnovi katerih so modeli postavljeni. Organizacija: Modeli dajejo vpogled v 'notranjost' dinamike znotraj-organizacijskih konfliktov. Ta pogled je bistven za razumevanje osnovnih mehanizmov, ki poganjajo konflikte in tudi kako jih uspešno reševati. Modeli prispevajo k povečanju veščin uspešnega reševanja konfliktov. ii Družba: Predstavljena struktura generičnega kvantitativnega dinamičnega modela konflikta v interakciji z organizacijskim okoljem je veljavna tudi za konflikte na drugih ravneh, od med osebnega do meddržavnega nivoja. Originalnost: Metodologija razvoja organizacijskih modelov, ki te melji na paradigmi sistemske dinamike, je poznana. Računalniški modeli sistemske dinamike, ki so zasnovani na sistemih diferencialnih enačb, lahko vključujejo tudi stohastične in mehke spremenljivke. V disertaciji smo postavili model konflikta kot model sistemske dinamike in ga povezali z modelom sistema mehkega upravljanja, ki je zasnovan na paradigmi mehke logike. Tako smo dobili hibridni model mehke logike in sistemske dinamike. Model sistema mehkega odločanja v tem hibridnem modelu smo opredelili kar se da aksiomatično. Jasno je pokazana plastna struktura modela. Vsako plast je mogoče širiti ali pa spremeniti algoritme ne glede na druge plasti. To je inovativen pristop pri modeliranju dinamike konfliktov. S tega vidika disertacija prispeva k razvoju metodologije hibridnih sistemov sistemske dinamike in mehke logike. In konkretno tak hibridni generični model konflikta po našem vedenju še ne obstaja. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V disertaciji so predstavljene predpostavke modela. Ena od teh je, da so parametri konstante. Popolnoma je odprto vprašanje, kako določati vrednosti parametrov, iz opazovanja konkretnega modela. Predstavljeni modeli predpostavljajo samo enega zunanjega zainteresiranega (menedžment). Konflikti na drugih ravneh družbe imajo več kot enega zunanjega zainteresiranega in tudi nima vsak od njih interesa rešiti konflikta. To prav posebej velja za mednarodne konflikte. Model je lahko razširjen v različnih smereh.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konflikt, nivo-tok modeli, zaključene zanke, sistemska dinamika, sistem mehkega odločanja, organizacijske zakasnitve, glajenje tretjega reda, tretji red, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 821; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

27.
Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraževanja za turizem v Sloveniji
Marija Ovsenik, 2013

Opis: V delu z naslovom Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraţevanja za Turizem v Sloveniji je končni spoznavni in analitični cilj identifikacija gradnikov razvoja kompetentnega modela za izobraţevanje na področju turizma v Sloveniji. Pri tem je pomemben cilj umeščanje gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem v mednarodno okolje, ker je turizem po svojem načinu delovanja izrazito m ednarodno in globa lno usmerjen. Uvodni del je namenjen zavestni notranji in zunanji refleksiji področja turizma, ki se nadaljuje v analitično pripravo teoretičnih izhodišč za identifikacijo gradnikov strukturiranega kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem. Poglavit na os identifikacije gradnikov celovitega kompetentnega modela izobraţevanja za turizem izhaja iz potrebe po notranje - kroţno - refleksivnem delovanju posameznika v izobraţevalnem modelu za turizem, institucionalnem pojmovanju izobraţevanja, ki se izraţa v zu nanje - refleksivnem modelu delovanja izobraţevalnih inštitucij za turizem in v funkcionalno - praktični interakciji posameznika in inštitucij turističnega gospodarstva pri razvoju inovativnih p otencialov na področju turizma. Prevlado akademsko - funkcionalne re šitve na področju izobraţevanja za turizem, ki zanemarja nivojsko strukturirano izobraţevanje, lahko pojasnimo z dejstvom, da se v njej ujamejo tri racionalnosti: zavestna racionalizacija zunanjega okolja, kjer prevladuje pogled izobraţevalne inštitucije n a ustvarjanje novega znanja, racionalizacija na ravni uporabnega znanja brez sodelovanja drugih deleţnikov v izobraţevalnem procesu in zunanje usmerjanje motivov socialnega akterja za inovacijsko delovanje v zunanjem okolju. V zadnjih dvajsetih letih so se na področju izobraţevanja zgodile spremembe, ki so izpostavile nasprotujoče si interese deleţnikov v procesu izobraţevanja za turizem. Na področju turizma se razvijajo teţnje po razvoju kompleksnih in kakovostnih storitev, ki lahko nastanejo samo ob neneh ni krepitvi inovacijskega potenciala storitev za turizem. Ključna je ugotovitev, da je na področju izobraţevanja za turizem potrebno razviti kompetentni model, ki socialnega akterja aktivno vključuje v izobraţevalni proces in pri tem upošteva njegovo zaves tno - refleksijo, racionalno - refleksijo in ponotranjeno motivacijo za reševanje kompleksnih projektov na razl ičnih ravneh področja turizma. Drugi del je metodološki in je namenjen identifikaciji gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, ki je nivojsko strukturiran, ki je dvorazseţnosten, saj vključuje aktivno vlogo socialnega akterja pri racionalizaciji praktičnega znanja in krepitvi inovacijskega potenciala pri razvoju lastnih kompetenc ter vlogo inštitucij za izobraţevanje za turizem v tem procesu. Pojasnujemo učinek, ki ga ima zaznava socialnega akterja na njegov poloţaj v kompetentnem modelu izobraţevanja za turizem. Ta učinek lahko enačimo z motivacijsko osjo in kot učinek pripadnosti nekemu izobraţevalnem u okolju (spominsko - sledna os). Ugotovili smo, da je kompetentnost na področju turizma kompleksna razseţnost, tako z vidika svoje dualne strukture in delovanja in z vidika nivojske strukturiranosti. Bistveno je, da izmed ii sebe sorazmerno nepovezanih virov dejavnosti oblikuje sistem, ki im a natanko opredeljen cilj. (Moţina et al. , 1998, str. 20) Nove teorije, ki temeljijo na teoriji strukturiranosti, odkrivajo nove razseţnosti in nove ravni razslojevanja področja izobraţevanja za turizem. Hkrati pa predvsem v zapletenosti empirične operacio nalizacije teh konceptov, še posebej na visoko specializirani ravni, lahko iščemo razloge za vztrajanje pri klasičnih konceptih izobraţevanja, ki se pogosto izraţajo v izrazito funkcionalnem ali izrazito akademskem pristopu k pridobivanju kompetenc na podr očju turizma. Na področju izobraţevanja imamo tako paradoksalni poloţaj, ko sam predmet analize zahteva konstrukcijo vse bolj kompleksne strukturne spremenljivke, ki upošteva dvojno naravo strukturiranega izobraţevalnega procesa za turizem, trend razvoja t urizma, ki ga opisujeta predvsem uporaba kvantitativnih metod in standardizacija kompetenc, pa zahteva vse manj kompleksno spremenljivko. Učinek umestitve je tako v veliki večini empiričnih analiz izmerjen le s spremenljivko razvitosti kompetenc, ki meri s amo potencialni poloţaj socialnega akterja na trgu dela. Pri tem moramo vzročnost razlik razumeti predvsem kot spominsko - sledno in ne kot motivacijsko, oziroma gledati na socialnega akterja, kot pripadnika različnih nivojev izobraţevanja znotraj nivojske s trukturira nosti izobraţevanja za turizem. Na organizacijsko - kulturni razseţnosti, ki sledi spominskim sledem preteklega delovanja kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, zaznavamo dvojno strukturo delovanja, ki razlikuje med zavestno refleksijo z unanjega okolja na ravni izobraţevalne inštitucije in notranje zavestno refleksijo notranjega okolja na ravni razvitosti kompetenc socialnega akterja. Na osnovi Giddensove teorije strukturiranosti pojasnjujemo dimenzije organizacijsko - kulturne razseţnosti kompetentnega modela izobraţevanja za turizem na podr očju Slovenije. Tretji sklepni del je namenjen empiričnemu opazovanju dvojnega načina delovanja nivojsko strukturiranega nivojskega modela za izobraţevanje na nivoju srednjega, višjega, visokega in magistrskega izobraţevanja. Splošna ugotovitev je, da socialni akter ne zaznava nivojske strukturiranosti študija na visokošolski ravni, za katero je značilna odsotnost zavestne, racionalne in motivacijske refleksije na tem nivoju izobraţevanja. Organizaci jsko - kulturno okolje v Sloveniji na področju izobraţevanja za turizem daje prednost praktičnim, funkcionalnim načinom pridobivanja kompetenc na višji in na magistrski ravni študija. Zaradi nivojskih sprememb, ki jih v študij vnašajo bolonjska načela izobra ţevanja, se kompetence ne realizirajo na visokošolski ravni študija ampak na magistrski ravni. Taka rešitev zahteva sistematičen pregled in spremembo kompetentnosti modela za izobraţevanje, ki po eni strani povečuje kompleksnost kompetentnega sistema za iz obraţevanje, po drugi strani pa zmanjšuje moţnosti racionalizacije kompetenc, ki temeljijo na aktivnem raziskovalnem pristopu k analizi področja izobraţevanja za turizem. Iz tega sledi, da je v slovenskem prostoru močan potencial za podporo razvoju kompete ntnega modela na visokošolski ravni izobraţevanja, ki pa zaradi prevladujočega klasičnega modela izobraţevanja in vzporedno nastajajočega funkcionalnega modela izobraţevanja ne omogoča nivojsko - strukturirane rac ionalizacije znanja za turizem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: turistično okolje, izobraževanje, turizem, izobraževalni modeli, Slovenija, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 719; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

28.
Vpliv socialnega kapitala na regionalno inovacijsko zmogljivost
Maja Gojkovič, 2016

Opis: Sodobne študije, ki proučujejo razvojno, pa tudi ekonomsko učinkovitost različnih sistemov in okolij, kot so regije, ob diskusiji, kaj določa razvojno uspešnost, razvijajo tudi smernice za podporna okolja ter metodologije za identifikacijo in spodbujanje človeškega kapitala, intelektualnega kapitala, socialnega kapitala in drugih dejavnikov. Socialni kapital je pri tem velikokrat obravnavan samostojno ter predstavlja posebno obliko družbene moči znotraj proučevanja sociokulturnih dejavnikov razvojne uspešnosti in dejavnikov spodbujanja konkurenčnosti. Pričujoča doktorska disertacija pojem socialnega kapitala postavlja v okvir regionalne inovacijske zmogljivosti, pri tem ugotavlja umeščenost, vrednost in pomen socialnega kapitala za doseganje inovativnega preboja na eni strani ter na drugi strani ponuja strukturirano obravnavo elementov in komponent pojma inovacijske zmogljivosti v regionalnem kontekstu. Identifikacija pojmov s statistično zadostno, preverljivo determinanto socialnega kapitala in determinanto inovacijske zmogljivosti z razvojem novih metodologij oziroma reinterpretacijo obstoječih, je ključni in najbolj kompleksni del naloge. Ob ugotovitvi smiselnosti povezovanja in vzročno-posledične korelacije določilnic obeh pojmov je mogoče tudi ugotavljanje pogojenosti inovacijske zmogljivosti s koncentracijo socialnega kapitala v izbrani regiji. Tako doktorska disertacija preizkusi pozitivni in negativni vpliv povezovalne, premostitvene in združevalne oblike socialnega kapitala na segmente inovacijske zmogljivosti, kot so prenos in dostopnost tihega znanja, povezovanje gospodarstva z akademsko sfero, pretok in ustvarjanje delovnih mest ter absorpcijsko zmogljivost in odprtost relevantnih deležnikov, kar sicer velja za kreativna, učeča se okolja. Skozi temeljit teoretični premislek ter kombinacijo kvantitativne in kvalitativne analize na nacionalni ravni in ravni slovenskih kohezijskih regij smo v pričujoči doktorski disertaciji podali argumente o nedvomni povezanosti ravni socialnega kapitala z inovacijsko zmogljivostjo nekega območja. Doktorska disertacija ob povezovanju pojmov socialnega kapitala in regionalne inovacijske zmogljivosti ponuja tudi kritični premislek o celovitem modelu in indikatorjih razvojne uspešnosti ter ponudi tudi smernice za aplikativni razvojni model kot skupek dolgoročno usmerjenih in ustrezno raziskovalno-analitično podprtih nacionalnih strategij, iz njih izhajajočega interdisciplinarnega, medresorskega oblikovanja mrežnih organizacij in povezav, pri čemer se dotakne tudi vprašanja nujnosti in pomembnosti obstoja podpornih institucij. Inovativni preboj je skupek več dejavnikov, katerih optimalnega prepletanja in delovanja zagotovo ne moremo doseči zgolj s strukturiranjem formalnih upravljavskih in administrativnih okvirjev, niti ne zgolj z osredotočenostjo na socialni kapital – ta mora nastajati, se krepiti in uporabljati ob drugih pogojih in dejavnikih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialni kapital, inovacije, regije, inovacijske zmogljivosti, inovacijsko okolje, razvojni modeli, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 735; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

29.
Prenova poslovanja v kriznih okoliščinah
Helena Rončević, 2021

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na rast in razvoj podjetij v času pandemije Covid-19, ki predstavlja izziv za vsa podjetja in posameznike. V delu opisujemo življenjske cikle podjetja, metode rasti, metode in faze razvoja podjetja, različne oblike poslovanja podjetij, uporabo različnih informacijskih tehnologij, trenutne razmere in projekcije za naslednji dve leti. Naloga je nastala kot del raziskovalnega poročila na tržnem projektu Razvoj modela prenove poslovanja in izboljšanja poslovnih procesov, za podjetje, ki ga zaradi zagotovitve anonimnosti v tej nalogi poimenujemo HERO S.P. To je slovensko mikro podjetje, ki se ukvarja z izdelavo unikatnih in ekoloških ogrevalih teles na trdo biomaso. Ugotovili smo, da se podjetje trenutno nahaja v fazi upadanja rasti. Podjetje je na trgu aktivno že vse od leta 1994 in se je že večkrat znašlo v tej fazi ter se uspešno povrnilo v prejšnjo fazo zrele rasti. Razmere na trgu so sedaj drugačne, saj je pandemija Covid-19 nepredvidljiva. V delu smo ugotovili, da bo za obstoj podjetja pomembno, da se razvija in raste ter širi tudi svojo ponudbo. Podjetje bo svojo ponudbo razširilo najprej na domači, kasneje še na tuje trge, z dodajanjem storitve svetovanja in pomoči. Ciljna tuja trga bosta Italija in Avstrija, saj sta fizično blizu domačega trga. Za namene raziskave je uporabljen deskriptivni pristop, saj v samem delu opisujem strukturo sistem in njegovo delovanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetja, poslovni modeli, rast, razvoj, življenjski cikli, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 817; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

30.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh