21. |
22. |
23. Transferne cene v javno-zasebnih zavodihTatjana Iliev, 2017 Opis: Povezane osebe, ki jih natančneje opredeljujeta 16. in 17. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), trenutno predstavljajo največji problem mednarodne obdavčitve. Zato so davčne zakonodaje posameznih držav praviloma zelo stroge glede določanja transfernih cen med povezanimi osebami. Predmet inšpiciranja so predvsem podjetja, ki poslujejo s tujimi povezanimi pravnimi osebami. Vsekakor pa ne gre zanemariti tudi poslovanja med povezanimi osebami v Sloveniji, težav, s katerimi se rezidenti soočajo pri določanju transfernih cen, in težav pri izbiri najprimernejše metode ter priprave dokumentacije za davčne organe. Pred podjetja se postavljajo velike zahteve glede priprave dokumentacije in posledično tudi poznavanja neodvisnega tržnega načela. Transferne cene in z njimi povezana dokumentacija vse bolj pridobivajo na pomenu, zato je profesionalni pristop k oblikovanju transfernih cen in pripravi dokumentacije nujno potreben. Le tako lahko davčni zavezanci primerno zagovarjajo cene med povezanimi osebami. Pri tem se mnogi sprašujejo, kdo je odgovoren za pripravo dokumentacije o transfernih cenah, čigava naloga je iskanje primerljivih cen na trgu in do kdaj naj bi bila dokumentacija pripravljena, če sploh seveda je potrebna. V prvi vrsti je to predvsem naloga vodstva, ki tesno sodeluje z vsemi oddelki v podjetju. Pri tem pa je pomembno, da je vključena tudi finančno-računovodska služba. Zavezancem, ki poslujejo zgolj s povezanimi osebami, rezidenti, ni treba zagotavljati in shranjevati dokumentacije vnaprej. Morajo pa jo predložiti na zahtevo davčnega inšpektorja. Davčnim potrebam lahko zadostimo le z ustrezno pripravljeno dokumentacijo, ki jo bomo znali pravilno in prepričljivo predstaviti davčnemu inšpektorju. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: transferne cene, povezane osebe, zavod, neodvisno tržno načelo, dokumentacija o transfernih cenah. Objavljeno: 20.12.2017; Ogledov: 3060; Prenosov: 158 Celotno besedilo (1,07 MB) |
24. |
25. Pristojnost odločanja v upravnem sporuTadej Fortuna, 2016 Opis: Upravni spor je urejen v 157. členu Ustave Republike Slovenije in predstavlja obliko sodnega nadzora nad zakonitostjo dokončnih posamičnih upravnih aktov, izdanih v upravnih postopkih s strani oblastnih organov v zadevah javnopravne narave. Poleg nadzora zakonitosti dokončnih upravnih aktov predstavlja upravni spor tudi sodni nadzor nad dejanji in posamičnimi akti, ki posegajo v ustavno zagotovljene pravice posameznika, s pogojem, da ni zagotovljeno drugo sodno varstvo - to posebno vrsto upravnega spora imenujemo tudi kvazi upravni spor. Da bi torej zagotovili zakonitost delovanja v upravnem postopku, Ustava Republike Slovenije predvideva zunanji nadzor, ki ga opravlja sodna veja oblasti oziroma neodvisni sodniki, ki so pri svojem delu vezani le na zakone in ustavo, v upravnem sporu odločata Upravno sodišče Republike Slovenije ali Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Praviloma na prvi stopnji odloča Upravno sodišče Republike Slovenije, izjemoma, kadar zakon tako določa, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki praviloma odloča v postopku s pravnimi sredstvi v upravnem sporu. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: upravni spor, načelo zakonitosti, Upravno sodišče, Vrhovno sodišče, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 4253; Prenosov: 176 Celotno besedilo (493,94 KB) |
26. Novejša judikatura (po letu 2000) mednarodnih sodišč glede razmejitve na morjuJure Dolinar, 2016 Opis: Področje razmejitve morskih območij med državami v veliki meri tvori sodna praksa mednarodnih in arbitražnih sodišč. Najpomembnejši mednarodni sodišči, ki se ukvarjata s pomorsko delimitacijo,sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja. Sodišči za presojanje uporabljata predvsem mednarodno običajno pravo, kot je kodificirano v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sodišči pri odločanju vodi načelo pravičnosti. Smiselno in zaželeno je, da odločitve sodišč ponujajo objektivnost in predvidljivost. Za doseganje čim večje predvidljivosti sodišči sledita vzorcem pretekle sodne prakse in uporabljata uveljavljene metode. Kljub temu pa prav pomorska delimitacija zaradi velike raznolikosti med posameznimi primeri zahteva vedno nove načine reševanja sporov. Tako se odpirajo možnosti novejši sodni praksi, da sledi že uveljavljenim metodam ali pa jih prilagodi posameznemu primeru. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: delimitacija, razmejevanja, Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja, sodna praksa, UNCLOS, načelo pravičnosti Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2490; Prenosov: 145 Celotno besedilo (1,56 MB) |
27. Diskrecija v upravnem odločanju pri izdaji orožne listineMartin Hrastnik, 2017 Opis: Materialno upravno pravo določa pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki se uveljavljajo v upravnem postopku. Pomembna značilnost upravnega postopka je, da morajo organi, ki vodijo upravni postopek in odločajo v konkretnih upravnih zadevah, sočasno varovati tako javni interes kot tudi pravice posameznikov %strank oziroma fizičnih oseb in različnih pravnih subjektov. Upravni postopek je presečišče, ki naj zagotovi, da sta javni interes in zasebni interes uravnotežena. Vsak upravni postopek mora upravni organ voditi skladno s temeljnimi načeli in pravnimi pravili splošnega upravnega postopka, ki predstavljajo minimalne procesne standarde. Osrednje mesto med temeljnimi načeli ima načelo zakonitosti, ki določa, da morajo upravni organi o konkretnih pravicah in obveznostih posameznikov odločati na podlagi ustave in zakonov. Načelo zakonitosti vpliva na nastanek in razvoj pravno vezanih odločb. Pravno vezana odločba je tista, za katero je zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, že vnaprej določil, kakšna mora biti vsebina odločbe glede na ugotovljeno dejansko stanje. V posameznih primerih iz materialnih upravnih predpisov izhaja, da je zakonodajalec upravni organ pooblastil, da o upravni zadevi diskrecijsko odloči. Upravni organ pri diskrecijskem odločanju ni pravno nevezan.Upravna odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, ki izhaja iz določb zakona. Diskrecijska pravica upravnemu organu omogoča, da glede na ugotovljeno dejansko stanje izbere med več pravno mogočimi odločitvami tisto, ki je, ob upoštevanju javnega interesa, najbolj ustrezna. S primerom diskrecijskega odločanja se srečamo v postopku izdaje orožne listine, ko vlagatelj zahteve navede, da orožje potrebuje zaradi ogrožene osebne varnosti. Ker iz zakona ne izhaja vsebinska konkretizacija "ogrožanje osebne varnosti", mora stranka v vlogi navesti dokaze, iz katerih izhaja, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev svoje varnosti potreboval varnostno orožje. Upravni organ nato skrbno pretehta vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj v skladu s pravili upravnega postopka in diskrecijsko odloči o upravičenosti do varnostnega orožja. V primeru, da organ zavrne vlogo za izdajo orožne listine, ima vlagatelj možnost uveljaviti presojo zakonitosti diskrecijskega odločanja v obliki upravnega nadzora in sodnega nadzora. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, načelo zakonitosti, javni interes, diskrecija, orožna listina Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 5344; Prenosov: 277 Celotno besedilo (665,40 KB) |
28. Novosti evropske zakonodaje o zaščiti poskusnih živaliNina Tršelič, 2016 Opis: Poskusi na živalih (vivisekcija) so različne metode, pri katerih se za biomedicinski razvoj uporabljajo žive živali.Evropska konvencija za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene je prvi mednarodni predpis o zaščiti tovrstnih živali. S sklepom Sveta EU je pogodbenica omenjene Konvencije ETS 123 postala tudi EUin s tem na mednarodni ravni priznala pomen zaščite in dobrobiti poskusnih živali.Direktiva 68/609/EGS povzema določila Konvencije ETS 123, vendar ima za razliko od nje zakonodajno moč, kar pomeni dolžnost vseh držav članic, da predpisane zahteve Konvencije ETS 123 prek nacionalne zakonodaje vnesejo v svoj pravni sistem. Namen njenega sprejetja je bilo predvsem usklajevanje nacionalnih zakonodaj, in sicer v smislu enotnih ukrepov za zaščito poskusnih živali. Z leti, razvojem in novimi znanstvenimi dognanji na tem področju pa je zaradi preohlapnih določb Konvencije ETS 123 spet začelo prihajati do čedalje večjih razhajanj med državami članicami. Novosti evropske zakonodaje na tem področju so torej posledica revizije Direktive 86/609/EGS.Nova Direktiva 2010/63/EU je prinesla številne novosti in izboljšave. Eno od pomembnejših je načelo 3R, ki vključuje zamenjavo poskusov z živalmi z alternativnimi metodami, zmanjšanje števila poskusnih živali ter izboljšanje metod in oskrbe živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Določila te direktive naj bi bila prava pot k popolni prepovedi poskusov na živalih, za kar se je leta 2013 v okviru evropske državljanske pobude zavzelo ogromno število evropskih državljanov.Uporaba živali v poskusne namene torej ni novost, temveč stoletja stara praksa. Vivisekcija je v preteklosti do neke mere sicer bila uporabna, vendar lahko v letu 2016 z gotovostjo trdimo, da z razvojem številnih novih metod postaja čedalje bolj neuporabna. Prve alternativne metode so se namreč izkazale za izjemno uspešne, celo bolj kot poskusi na živalih, so veliko manj tvegane in bolj humane. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: poskusne živali, Konvencija ETS 123, Direktiva 2010/63EU, Zakon o zaščiti živali, načelo 3R, evropska državljanska pobuda, alternativne metode Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3430; Prenosov: 259 Celotno besedilo (975,54 KB) |
29. Načelo teritorialnosti v nasledstvu finančnih obveznosti državLeon Slak, 2012 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mednarodno pravo, sukcesija držav, teritorialno načelo, državno premoženje, državni dolg, mednarodne konvencije, Združeni narodi, mednarodna sodišča, disertacije Objavljeno: 20.07.2018; Ogledov: 2300; Prenosov: 135 Celotno besedilo (1,55 MB) |
30. |