11. Vpliv blockchain tehnologije na monetarni sistem v prihodnostiLeon Pandžić, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na sodobni monetarni sistem, kot ga poznamo danes, s poudarkom na njegovem razvoju v prihodnosti. Proučili smo zgodovino monetarnih sistemov in se osredotočili na njihovo digitalizacijo ter njen morebitni vpliv na družbo. Posebno pozornost namenjamo temu, kako bi lahko digitalna transformacija monetarnega sistema spremenila način posameznikovega upravljanja s svojimi finančnimi sredstvi ter možnosti, da bi lahko peščica bankirjev pridobila večji nadzor nad finančnimi sredstvi vsakega posameznika, kar bi vodilo v postopno opuščanje gotovine v naši družbi.
Ključne besede: nadzor, monetarni sistem, analiza in razvoj tehnologije veriženja blokov, svoboda, tehnologija, tehnologija veriženja blokov
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2023; Ogledov: 1464; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (478,42 KB) |
12. Pravna ureditev uporabe in nadzora nad izvajanjem aktivnosti brezpilotnih zrakoplovov v policiji : magistrsko deloPika Mihelič, 2023, magistrsko delo Opis: Osnovna Uredba (EU) 2018/1139 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva, skupaj z delegiranimi in izvedbenimi predpisi, predstavlja pravno podlago za urejanje brezpilotnih zrakoplovov na ravni Evropske unije. Navedeni akti praviloma ne veljajo za izvajanje državnih aktivnosti, iz česar izhaja, da je za njihovo delovanje praviloma potrebno sprejeti posebne nacionalne predpise. Države članice se lahko vseeno na podlagi mehanizma »opt-in« odločijo, da bodo posamezna poglavja uredbe veljala tudi za izvajanje tovrstnih aktivnosti. Medtem ko so se številne države Evropske unije odločile za uporabo omenjenega mehanizma, Republika Slovenija te odločitve zaenkrat uradno še ni sprejela. Iz navedenih okoliščin izhajajo številna vprašanja, ki se nanašajo na natančno definicijo državnih aktivnosti, njihovo razmejitev ter možnosti uporabe splošnih predpisov pri izvajanju aktivnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki jih opravljajo policija, vojska ter drugi državni organi, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil. Prav tako trenutno veljavni Zakon o letalstvu podrobneje ne ureja državnih aktivnosti niti brezpilotnih zrakoplovov. Zato so v magistrskem delu na podlagi analize evropskih in nacionalnih predpisov, izvajanja intervjujev v Slovenski vojski, Slovenski policiji in na Ministrstvu za infrastrukturo ter preučitve primerov dobrih praks v tujih državah podani odgovori na številna vprašanja. Skozi prizmo predloga novega Zakona o letalstvu in zahtev evropskih predpisov so oblikovana izhodišča za pripravo Pravilnika o letenju policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov, upravljanju varnosti ter druge posebnosti v zvezi z letenjem policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov. V nadaljevanju so predstavljeni možni načini umestitve strokovnega in letalsko-varnostnega nadzora nad uporabo policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov v obstoječo strukturo notranjega nadzora. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je ustrezna pravna ureditev uporabe in nadzora nad aktivnostmi s sistemi brezpilotnih zrakoplovov v policiji. Ugotovitve magistrskega dela so lahko vodilo pri pripravi sprememb in dopolnitev zakonov ter podzakonskih predpisov, saj je na enem mestu sistematično analizirana relevantna pravna ureditev, navedeni pa so tudi konkretni predlogi za ureditev izvajanja nadzornih nalog nad uporabo sistemov brezpilotnih zrakoplovov v policiji.
Ključne besede: sistemi brezpilotnih zrakoplovov, evropska ureditev, slovenska policija, slovenska vojska, državne aktivnosti, letalsko-varnostni nadzor
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1344; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,33 MB) |
13. Nadzor zdravstvenega inšpektorata pri predstavljanju živil in kozmetičnih izdelkov : magistrsko deloMatej Gros, 2023, magistrsko delo Opis: Potrošniki so dnevno izpostavljeni živilom in kozmetičnim izdelkom, ki jim pravne osebe pripisujejo najrazličnejše pozitivne lastnosti oziroma prednosti z namenom pospeševanja njihove prodaje. Navedbe oziroma trditve na izdelkih so koristne, saj potrošnikom pomagajo izbrati izdelek, ki jim najbolj ustreza in se loči od konkurenčnih izdelkov, kar spodbuja tudi razvoj in inovacije. Predstavitev izdelkov pa je lahko tudi zavajajoča, zato je za zaščito potrošnikov nujno, da zakonodajalec določi jasna pravila na tem področju. V magistrskem delu sta s pomočjo različnih metod raziskovanja podrobno predstavljeni evropska in nacionalna zakonodaja, ki urejata obravnavano področje, predstavljene so tudi posamezne sodbe Evropskega sodišča, ki razlagajo posamezne člene uredb, in opisani so posamezni primeri predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. Za zagotavljanje skladnosti predstavljanja s postavljenimi zakonodajnimi merili je nujen učinkovit inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem teh meril. V magistrskem delu so celostno obravnavane naloge Zdravstvenega inšpektorata RS kot upravnega in prekrškovnega organa na področju predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. S statistično analizo upravnih in prekrškovnih postopkov ter izrečenih upravnih ukrepov in prekrškovnih sankcij v obdobju od leta 2018 do vključno leta 2022 se je preverila učinkovitost inšpekcijskega nadzora z vidika zakonitosti, sorazmernosti in odvračilnosti, katerega končni cilj je skladnost zavezancev s pravnimi normami. Inšpekcijski nadzor je namreč učinkovit le, če ima za posledico manjšo pojavnost kršitev na področju oziroma se te kršitve (predvsem pri istih zavezancih) ne ponavljajo. Ugotovitve analize kažejo na le delno učinkovitost inšpekcijskega nadzora, saj delež večkratnih kršiteljev na področju predstavljanja živil, predvsem pri velikih gospodarskih subjektih, ostaja visok. Analiza kaže tudi na večjo učinkovitost usmerjenih akcijskih inšpekcijskih pregledov v primerjavi z rednim inšpekcijskim pregledom, saj je razmerje ugotovljenih neskladnosti pri akcijskih pregledih znatno večje kot pri rednih pregledih. Izpostavljene so posamezne omejitve, ki otežujejo učinkovitost ukrepanja. Med njimi so zakonodaja, ki ne omogoča izrekanja glob v razponu, in nove oblike trženja, ki otežujejo ali celo onemogočajo identifikacijo zavezancev, ti pa svoje izdelke komercialno predstavljajo z namenom pospeševanja prodaje. V zaključku magistrskega dela so na podlagi ugotovitev in statistične analize podani predlogi sprejetja zakonodaje, ki bi omogočala izdajo glob v razponu in tako omogočila večjo učinkovitost pri inšpekcijskem nadzoru obravnavanega področja, kar je lahko podlaga za nadaljnje raziskovanje in diskusijo.
Ključne besede: varovanje potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, oglaševanje in predstavljanje, živila, kozmetični izdelki, inšpekcijski nadzor, upravni inšpekcijski postopek, prekrškovni postopek
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 1512; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,70 MB) |
14. |
15. Analiza potrebnih zakonodajnih sprememb glede nadzora gospodarskih javnih služb : magistrsko deloRoman Viršek, 2022, magistrsko delo Opis: Koriščenje uslug izvajanja gospodarskih javnih služb je dandanes del vsakdana vsakega posameznika, četudi tega pogosto niti ne opazimo in jih dojemamo kot samoumevne. Država in lokalne skupnosti jim namenjajo znaten del svojih proračunov, zato kvaliteta, ekonomičnost in upoštevanje zakonskih podlag pri njihovem izvrševanju zagotovo niso nepomembni. Osnova za dosledno in korektno izvedbo vsakršnih storitev je ustrezen in sistematičen nadzor, kar obravnava pričujoče magistrsko delo. Tematike nadzora se najprej loteva splošno, ga nato aplicira na področje gospodarskih javnih služb ter obravnava področno zakonodajo, glede na možne oblike njihovega izvajanja. V nadaljevanju analizira številne primere izvedenih nadzorov različnih pristojnih institucij ter jih z metodo sinteze združi v predloge za izboljšanje zakonskih podlag, kar je ključni cilj magistrskega dela. Analize zelo nazorno kažejo, da nadzor obravnavanega področja ni zadovoljivo urejen in da ima že dlje časa načrtovana prenova Zakona o gospodarskih javnih službah pri možnostih za izboljšanje nadzora še precej prostora. Enako velja tudi za podrejene podzakonske akte. Študije primerov dajo sklepati, da so določene oblike nadzorov pogosto izvedene pomanjkljivo, zato se postavlja logično vprašanje, kdo bo nadzoroval delo nadzornikov in kakšne so njihove odgovornosti za slabo opravljeno delo. Na podlagi ugotovitev podani predlogi in smernice v zaključku magistrskega dela lahko tvorno prispevajo k izboljšavam zakonodaje ter tudi samem izvajanju nadzorov področja gospodarskih javnih služb. Na ta način bi lahko privarčevali znaten del finančnih sredstev, hkrati pa bi storitve izboljšali in jih približali uporabniku, kar je, oziroma bi vsaj moral biti, ključen cilj prav vsake javne storitve.
Ključne besede: gospodarske javne službe, nadzor, lokalne skupnosti, računsko sodišče, Zakon o gospodarskih javnih službah, koncesija, režijski obrat, javno podjetje
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 1450; Prenosov: 75
Celotno besedilo (922,27 KB) |
16. Oblike pravnega varstva v postopkih javnega naročanja – pomen uvedbe sodnega nadzora nad odločitvami Državne revizijske komisije : diplomsko deloArijana Dronjak, 2022, diplomsko delo Opis: Osrednja tema diplomskega dela je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Sprva so predstavljeni postopki javnega naročanja, temeljna načela, vloga Državne revizijske komisije (DKOM) in nato še vsi postopki pravnega varstva – predrevizijski postopek, ki ga vodi naročnik, revizijski postopek, ki poteka pred DKOM, ter sodni postopek, v okviru katerega je mogoče uveljavljati izpodbojnosti pogodbe, terjati odškodnino za nastalo škodo kot posledico kršitve zakonskih določil pri vodenju postopkov javnega naročanja ali sprožiti upravni spor zoper odločitev DKOM. Posebno pozornost diplomsko delo posveča predstavitvi zadnje novosti, ki jo je pravno varstvo doživelo v letu 2021. Gre za možnost sprožitve upravnega spora zoper odločitve DKOM, ki je specializiran organ, pristojen za odločanje o zakonitosti oddaje javnih naročil, ki ima status tribunala v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju EU, kar pomeni, da se šteje kot sodišče države članice. Ne glede na takšno poimenovanje DKOM ne gre enačiti z rednimi sodišči, saj ima DKOM zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da v okviru svojih pristojnosti ne more vsebinsko posegati v odločitev naročnika. Zaradi tega je bila takšna ureditev večkrat postavljena pod vprašaj, če je sploh skladna z evropskim pravnim redom in ali bi bilo morda treba nad DKOM uvesti sodni nadzor. Tem razmišljanjem je pritrdil tudi zakonodajalec, ki je z novelo Zakona o pravnem varstvu javnega naročanja uvedel upravni spor kot pravno sredstvo zoper DKOM in s tem uvedel sodni nadzor nad DKOM. V diplomskem delu sta postavljeni dve hipotezi. Prva pravi, da bo upravni spor privedel k poenotenju prakse na področju javnih naročil in posledično povečal pravno varnost. Ta hipoteza je zgolj delno potrjena, predvsem zato, ker je v letu in pol od uvedbe upravnega spora na razpolago premalo podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenjevali vpliv upravnega spora na prakso. Druga pa pravi, da z uvedbo upravnega spora ni bilo vzpostavljeno polno sodno varstvo. Ta hipoteza je potrjena, saj je v upravnem sporu skladno z ZPVPJN dopustno vložiti zgolj ugotovitveno tožbo. Posledično ne moremo govoriti o polnem sodnem varstvu v smislu 23. člena Ustave Republike Slovenije
Ključne besede: pravno varstvo, javna naročila, upravni spor, DKOM, sodni nadzor
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2022; Ogledov: 3199; Prenosov: 65
Celotno besedilo (552,27 KB) |
17. |
18. Makrobonitetno priporočilo Banke Slovenije : magistrsko deloUrška Bjedov, 2021, magistrsko delo Opis: Povečano zanimanje za makrobonitetna priporočila, ki določajo pravila kreditiranja, kot temeljni okvir za zagotavljanje vprašanja stabilnosti finančnega sistema, se je pokazalo po finančni krizi leta 2008. Finančna kriza in posledično povečanje zanimanja za makrobonitetni nadzor je oblikovalo nove odbore, ki so odgovorni za ustvarjanje priporočil in predpisov za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Nadzor in regulacija makrobonitetnih instrumentov, ki so del makrobonitetne politike, pa ni za vse finančne institucije, ki lahko odobravajo posojila, enak. Banke in hranilnice imajo svoje regulatorje in nadzornike, ostali kreditni posredniki pa imajo svoje neodvisne regulatorje in nadzornike. Novo objavljeni sklep, ki se je spremenil iz priporočila in postal obligatoren, je tako povzročil diskriminacijo ponudbe na finančnem trgu. Negativne posledice Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva so postale vidne še pred uradno objavo sklepa in takoj, ko je ta postal veljaven. Po pričakovanjih se je kreditiranje na področju prebivalstva zmanjšalo. Na trgu se pojavljajo novi ponudniki oz. nova podjetja, ki pridobivajo dovoljenja za potrošniško kreditiranje. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da se bo velik del prebivalstva usmeril iz bančnega sektorja in posojila pridobival v tujini ali pa v podjetjih, ki niso podvrženi Sklepu o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. Ostaja vprašanje, ali je prvotni namen sklepa (dodatna stabilnost finančnega sistema) dosežen, saj banke pomembnemu deležu segmenta prebivalstva (kjer so banke tudi med finančno krizo 2008 ustvarjale pozitiven rezultat) ne morejo več zagotavljati dostopa do posojil
Ključne besede: priporočilo, makrobonitetno, nadzor, regulatorji, posledice
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 1694; Prenosov: 112
Celotno besedilo (558,72 KB) |
19. Zloraba podjetij v Sloveniji za pranje denarja in davčne utaje : magistrsko deloPrimož Markovc, 2021, magistrsko delo Opis: Pojma pranja denarja in davčne utaje sta postala že skoraj del vsakodnevnega besednjaka, termina, ki se na slovenskem uporabljata za skoraj vse uspešne podjetnike in posameznike. Predvsem za tiste uspešne posameznike, ki odstopajo od določene politične linije in jih je treba diskreditirati ter medijsko uničiti. Po drugi strani pa povprečen prebivalec Slovenije ne razume pomena teh dveh pojmov. Večina Slovencev prav tako ne razume neizpodbitnega dejstva, da so davki ena izmed sestavin vsake pravne in socialne države: so zakonsko določene dajatve, ki jih pobira država brez neposredne protidajatve. Pri davkih lahko govorimo tudi kot o nadomestilu za izvajanje Družbene pogodbe s strani države. Pravni subjekti kljub Družbeni pogodbi iščejo poti, kako davčne obveznosti optimizirati ali celo utajiti. Z davčnimi utajami pa je tesno povezano še pranje denarja, katerega naloga je prek ustreznih finančnih instrumentov in načinov statusnega preoblikovanja nelegalno premoženje vsaj preoblikovati v zakonito premoženje, če je le mogoče pa še ustrezno oplemenititi. Glavni namen in cilj raziskovalnega dela sta bila ugotoviti današnje trende in metode pranja denarja v Sloveniji ter odgovor nadzorstvenega in represivnega aparata na davčne utaje in pranje denarja. Pri iskanju odgovora in doseganju zastavljenega cilja so bile uporabljene naslednje metode: zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, metoda sinteze in sistemska analiza. Njihova uporaba je pripeljala do ugotovitve, da slovensko poslovno okolje omogoča davčne utaje in pranje denarja. Kot ključno ugotovitev dela pa se lahko izpostavi sum o koruptivnosti pooblaščenih oseb za izvajanje nadzora in preganjanje tovrstne kriminalitete.
Ključne besede: davčna utaja, pranje denarja, poslovno okolje, nadzor, kaznivo dejanje
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2022; Ogledov: 1883; Prenosov: 104
Celotno besedilo (4,65 MB) |
20. Praviri ustavnosti : magistrsko deloKlemen Gabršček, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom »Praviri ustavnosti« se ukvarja z identifikacijo tistih značilnosti najzgodnejših pravnih virov, zaradi katerih lahko o teh virih lahko govorimo tudi kot o najzgodnejših ustavnih (pra)dokumentih, pri čemer je definicija ustave široka, saj jo razumemo kot vsak dokument, ki služi omejevanju (samo)volje oblasti. Pri delu sta uporabljeni metoda jezikovne analize ter metoda primerjave virov. Ključna ugotovitev magistrskega dela je, da že najzgodnejši pravni viri služijo omejevanju oblasti ter vsaj rudimentarnemu zagotavljanju načela enakosti pred zakonom. Sekundarno pa gre ugotoviti, da ti pravni dokumenti poznajo institute, ki so po svojem bistvu in namenu presenetljivo moderni. Očitno je namreč, da so pravno in politično gledano vse civilizacije postavljene pred isto težavo – kako omejiti moč nosilcev oblasti in zagotoviti, da ne prihaja do zlorab. Magistrsko delo je uporabno kot izhodišče za poglobljeno raziskovanje posameznega pravnega obdobja, saj zaradi svoje širine onemogoča podrobnejši pregled posameznega obdobja. Slednje je tudi omejitev magistrskega dela, saj je časovna razpršenost narekovala izbiranje pravnih virov, kar nujno pomeni, da izpadejo nekateri manj znani, a zato ne manj zanimivi in vplivni pravni viri.
Ključne besede: ustavni viri, človekove pravice, sodna zaščita, nadzor nad oblastjo, omejevanje oblasti
Objavljeno v ReVIS: 29.12.2021; Ogledov: 1917; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,06 MB) |
