Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Disertacija obravnava področje strokovnega in internega nadzora nad izvajanjem policijskih pooblastil v policiji in v drugih represivnih organih. Za učinkovito izvajanje nalog iz svojega področja dela policija in drugi represivni organi potrebujejo različna pooblastila, s katerimi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Z izvajanjem pooblastil pa je mogoča tudi nevarnost za njihovo prekoračitev oziroma zlorabo. Ravno zato morajo biti pri izvajanju pooblastil vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti mehanizmi notranjega in zunanjega nadzora. Država je de facto odgovorna za vzpostavitev tovrstnih nadzornih mehanizmov oziroma sistemov, ki preprečujejo in odkrivajo kršitve dovoljenega posega represivnih organov v temeljne pravice. Predstavljeno področje nadzora je v sodobnih demokratičnih družbah, poleg ostalih elementov upravljanja represivnih organov, velik družbeni izziv in tudi ključnega pomena za razvoj in obstoj demokracije. Policija in drugi represivni organi potrebujejo stalen proces nadzora, s katerim se ocenjuje in preverja zakonitost njihovega dela, kakovostno implementira družbena pričakovanja, predvsem pa se povečuje pravna varnost ljudi. Tovrstne nadzorne dejavnosti, ki opravljajo strokovni in interni nadzor nad izvajanjem pooblastil, potrebujejo tudi ustrezno regulativo in pravo mesto nadzorstvenih organov v pozitivno pravne okvire. Osrednja razprava doktorske disertacije je vzpostavitev najprimernejšega modela učinkovitega in uspešnega strokovnega nadzora nad policijo in drugimi represivnimi organi pri izvajanju policijskih pooblastil v Republiki Sloveniji. V tem trenutku nadzorni sistem nad represivnimi organi nedvomno deluje, vendar potrebuje temeljito razpravo o morebitni nadgradnji in izboljšavi. Podatki za predlagane rešitve oziroma predloge so bili zbrani pri kritičnem pregledu slovenske in tuje literature na področju nadzora nad policijo in drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili, analizi zakonodaje ter organizacijske sheme s področja nadzora, usmeritev, nadzornih institucij ter pooblastil in pristojnosti nadzornikov. Na podlagi proučevanj priporočil in predlogov avtorjev sodobne doktrine iz področja nadzora, predvsem nad policijo in tudi nekaterimi drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili, so kot nacionalna rešitev predstavljeni nekateri modeli, kot so samostojni, neodvisni nadzorni organi ali celo državne nadzorne institucije. Tovrstne nadzorne institucije omogočajo celostno ureditev posebnih pooblastil (sui generis) oziroma pristojnosti nadzornikov na področju nadzorstva in pritožbenih postopkov posameznikov. Tovrstni problem sodobni teoretiki izpostavljajo predvsem v neenakosti urejanja strokovnega nadzorstva tako med policijami kot drugimi represivnimi organi pri izvajanju pristojnih pooblastil. Zato se upravičeno porajajo določena vprašanja glede strokovnega nadzora nad temi organi, saj so različni mehanizmi in postopki pristojnih nadzorstvenih državnih organov med seboj dokaj nepovezani in tako tudi manj učinkoviti. Ob tem ne smemo prezreti mnenja sodobnih znanstvenih raziskovalcev, da so povezave med državnimi organi z represivnimi pooblastili in operativnimi nosilci izvršilne veje oblasti dokaj pogoste in z organizacijsko operativnega vidika, včasih tudi z vidika javnosti, dvoumne. Zato je potrebno tudi v slovenskem nacionalnem prostoru vzpostaviti ravnovesje med strokovnim nadzorom in represivnimi organi, saj je v prvi vrsti dolžnost države, da vzpostavi sistemsko in učinkovito nadzorstvo nad tovrstnimi organi. S samostojnim in transparentnim nadzorom pa država izkazuje, da je pravna, demokratična država, ki ji ni vseeno za varstvo človekovih vrednot posameznika. Združitev nadzorstvenih pooblastil je paradigma časa pristojnih organov in področja dela (ministrstva, direktorata, inšpektorata itd.), ki so jih teoretiki identificirali v nekaterih delih kot znanstveni problem umestitve samostojnega nadzornika v obstoječi državni sistem. Morda bi v kontekstu strokovnega nadzora nad organi z represivnimi pooblastili morali teoretiki razmišljati bolj restriktivno, usmerjeno v spoštovanje moralno etičnih načel demokracije v sodobnih družbah. Predvideti bi morali neodvisnost v nadzoru nad temi organi. Ravno ta element demokracije lahko pripomore k ustanovitvi samostojnega in neodvisnega organa nadzora nad izvajanjem policijskih in drugih pooblastil nekaterih organov. Morda bi ga bilo treba vključiti v drug, že obstoječi tovrstni (nadzorstveni) organ in zagotavljati ustrezno umestitev v demokratični sistem, sprejeti ustrezno regulativo in zagotoviti učinkovite organizacijske pogoje za njegovo delovanje v sodobni demokratični družbi. Na podlagi znanstvenih spoznanj je bilo npr. ugotovljeno, da noben med notranjimi nadzorstvenimi mehanizmi v represivnih organih ne obravnava morebitnih posegov v operativno avtonomnost posameznih nadzornih organov. Predvsem ni strokovnega organa, ki bi ustrezno in učinkovito reagiral na poseg avtonomnosti določenega nosilca organa (minister, župan, generalni direktor itd.). Za potrebe oblikovanja najučinkovitejšega, neodvisnega nadzora nad represivnimi organi oziroma nad izvajanjem področnih pooblastil, ki bi glede na slovenske razmere sodila v obstoječ družbeno politični sistem Republike Slovenije, so bili podrobno analizirani modeli nadzora v nekaterih izbranih tujih demokratičnih državah znotraj in zunaj evropskega prostora. Predlagane so bile nekatere rešitve oziroma modeli strokovnega in internega nadzora nad policijo. Pri kvalitativni znanstveni metodi smo dobili dokaj dobro oceno o strokovnem nadzoru nad policijo oziroma nepopolno oceno nad drugimi organi z represivnimi pooblastili. Ob vsem tem se pojavlja tudi vprašanje o zagotavljanju ustreznega strokovnega kadra (prehodi iz sedanjih organov v novi organ ali z nižjega nivoja na višji nivo strokovnosti), ki bi za izvajanje svojih nalog moral imeti tudi posebna znanja, kompetence in pooblastila (sui generis). S pomočjo sinteze komparativnih znanstvenih spoznanj sledi aplikacija nekaterih modelov samostojnega, neodvisnega nadzornika nad izvajanjem policijskih pooblastil v policiji oziroma v drugih državnih organih z represivnimi pooblastili, ki bi gradil in prikazoval učinkovit, demokratičen, enovit sistem nadzora. Za učinkovit poseg v človekove pravice bi tovrsten sistem vzpostavil demokratičen pristop k varovanju človekovih pravic, ki so z vso skrbnostjo implementirane v mednarodnih pravnih aktih in v Ustavi Republike Slovenije. Disertacija pomembno prispeva k področju nadzora nad policijo pri izvajanju policijskih pooblastil oziroma nad drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili. Ponuja tudi rešitev praktične uporabe nadzorstva vsem vejam izvršilnih represivnih organov oblasti v Sloveniji, ki pri izvajanju svojih pooblastil kakor koli posegajo v človekove pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, interni nadzor, strokovni nadzor, policijska pooblastila, represivna pooblastila, nadzornik, človekove pravice, samostojni nadzorni organ, disertacije
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 1813; Prenosov: 213
Celotno besedilo (2,08 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupina TREVI, Europol, Varnost podatkov, varstvo podatkov, nadzor, financiranje Europola, organi Europola, pravna podlaga Europola
Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 1211; Prenosov: 83
Celotno besedilo (319,98 KB)

Opis: V vsakodnevnem poslovanju podjetij ali institucij, ki imajo opravka s kompleksnejšim informacijskimi sistemi, sta čas in napor, porabljena za nadzor ter vzdrževanje teh raznovrstnih, a ponavadi soodvisnih sistemov in obdelavo podatkov, bistvenega pomena. Zaradi tega sem v podjetju, kjer sem zaposlen, razvil spletno rešitev, ki omogoča nadzorovanje takšnih kompleksnih informacijskih sistemov. Ta večslojna rešitev je tudi predmet diplomske naloge, v kateri bomo poskušali predstaviti njeno strukturo in razvoj ter odgovori na zastavljena ključna raziskovalna vprašanja, ki bodo predstavljena v nadaljevanju naloge.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: informacijski sistem, nadzor informacijskega sistema, razvoj spletne aplikacije, spletni strežnik, WAMP, MySQL, PHP, C, PowerShell
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 2152; Prenosov: 152
Celotno besedilo (3,46 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konji, kobile, brejost, žrebitev, nadzor, težave žrebitve
Objavljeno: 31.07.2020; Ogledov: 956; Prenosov: 50
Celotno besedilo (336,76 KB)

Opis: Svet se zelo hitro spreminja. Če samo pogledamo, kakšno je stanje danes in kakšno je bilo v začetku leta 2020, lahko vidimo, da je epidemija tako rekoč v trenutku svet zelo spremenila. Ravno tako je na področju informacijske tehnologije. Hiter razvoj in dostopnost informacijske tehnologije sta razloga, da dnevno na spletu pustimo veliko svojih osebnih podatkov, kar prinaša vedno večjo verjetnost zlorab, razne pasti in zaskrbljenost glede varstva osebnih podatkov. Sprememba zakonodaje na področju varstva podatkov je bila potrebna. Uredba GDPR, ki je začela veljati 25. 5. 2018, je prinesla nove pravice in obveznosti posameznikom in vsem organizacijam, ki obdelujejo razne podatke. Uredba GDPR deluje neposredno, kar pomeni, da jo moramo upoštevati tudi v Sloveniji, čeprav še vedno nismo sprejeli Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki bi ga Slovenija morala sprejeti najpozneje dve leti od začetka veljave Uredbe GDPR.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov (uredba GDPR), osebni podatek, varnost, ZVOP-1, predlog ZVOP-2, video nadzor, obsežni podatki
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 1247; Prenosov: 122
Celotno besedilo (795,54 KB)