1. |
2. |
3. |
4. Sistem financiranja občin v SlovenijiKatja Pepelnak, 2019 Opis: Občina potrebuje za uresničevanje svojega bistva priznavanje samostojnosti in neodvisnosti ter sistem, ki ji to omogoča. Pomembna je jasna razmejitev nalog, ki so lokalne narave od tistih, ki izhajajo iz državne ravni. V nadaljevanju pa se naloge lokalne narave razmejujejo na obvezne in neobvezne naloge. Vsakršna razmejitev nalog privede do dvoma, v kolikor razmejitev nalog ni jasno določena s predpisi in v kolikor nima jasne slike o tem, kako so takšne naloge financirane. S proučevanjem državnih predpisov prišli do ugotovitve, da obstaja nejasna slika o tem, katere občinske naloge so obvezne in katere neobvezne. Prav tako je predpisov, ki govorijo o nalogah občin, preveč. Pomanjkljivost pa se kaže v tem, da se Zakon o lokalni samoupravi, ki sicer določa izvirne naloge občin, ne upošteva kot krovni zakon, ki bi te naloge povezal v neko smiselno celoto. Novo razmejevanje občinskih nalog pa je uvedel tudi Zakon o financiranju občin, ki je v svojih določbah določil naloge, ki se financirajo s primerno porabo. Z analizo nalog in sredstev za njihovo financiranje na konkretnem primeru Občine Poljčane smo prišli do ugotovitve, da povprečnina, ki je izračunana iz povprečnih stroškov obveznih nalog občin, ki jih določa Zakon o financiranju občin, ni odraz dejanskega stanja in posledično privede do nesorazmerja med obveznimi nalogami občin ter sredstvi za njihovo financiranje. Trenutno veljavni sistem financiranja občin pa pozablja, da ima občinska infrastruktura rok trajanja in samo vzdrževanje ne more zagotavljati kakovosti življenja občanov. Čigava naloga so torej investicije? In čigava naloga je zagotavljanje socialne varnosti?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: financiranje, povprečnina, obvezne naloge, neobvezne naloge, pristojnosti občin, primerna poraba
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 2103; Prenosov: 167
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
5. Analiza stanovanjske politike neprofitnih najemniških stanovanj v SlovenijiUrška Zoya Vidmar, 2020 Opis: Magistrsko delo obravnava vprašanja glede stanovanjske politike neprofitnih najemniških stanovanj v Sloveniji. V uvodu magistrskega dela so predstavljeni zakoni, pravilniki in uredbe, ki urejajo področje stanovanjske zakonodaje, najemnin in subvencij najemnin. V nadaljevanju so predstavljene najemne politike v Sloveniji in izbranih evropskih državah: Avstriji, Nemčiji, Švedski in Veliki Britaniji. V zadnjem delu pa so prestavljene naloge občin glede subvencioniranja najemnin za stanovanja, izračun neprofitne najemnine in analiza izvedene raziskave. Stanovanjski zakon (SZ1) je bil sprejet 19. 6. 2003 na seji Državnega zbora Republike Slovenije (DZ RS), od takrat pa je bilo objavljenih še 13 sprememb SZ-1. Januarja 2018 je bil DZ RS v obravnavo poslan Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, vendar ga ta ni sprejel. V tem času je DZ RS sprejel tudi NSP, ki je eden od ključnih dokumentov za oblikovanje aktivne stanovanjske politike in reševanje stanovanjske problematike v prihodnje. Analiza in interpretacija izvedene raziskave kažeta, da med anketiranimi neprofitnimi najemniki ni bistvenih razlik glede stopnje izobrazbe in zaposlitve, da neprofitni najemniki v Sloveniji ne izražajo zadovoljstva glede višine subvencij, da neprofitni najemniki niso zadovoljni z lastnikom stanovanja glede obnove stanovanja ter da izražajo nezadovoljstvo glede izvajanja storitev centrov za socialno delo (CSD) na področju neprofitnih najemnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stanovanje, neprofitna najemnina, najemne politike, naloge občin, izračun neprofitne najemnine
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1467; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,72 MB) |
