Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013
Sandra Murgić, 2016

Opis: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2072; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (721,47 KB)

2.
Analiza razvoja ustavnopravne in zakonodajne ureditve instituta zakonodajnega referenduma
Natalija Pogorevc, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: referendum, ustava, neposredna demokracija, ljudska iniciativa
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1656; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (845,94 KB)

3.
4.
5.
Politično pravo na Slovenskem
Blaž Babič, 2021

Opis: V diplomskem delu je začrtano samostojno polje pravne znanosti - politično pravo, ki je bilo na Slovenskem zaradi teh ali onih razlogov neustrezno spregledano oziroma delno pripisano polju, ki se mu ponavadi pravi ustavno pravo, redkeje državno pravo, pa tudi polju človekovih pravic (še posebej političnih). Avtor se prek osnovnih definicij spoprime s samim pojmom, zaokroženostjo političnega prava v širšem in ožjem pomenu, predvsem pa pripravi seznam zakonodaje in posredno tudi literature, ki pride v poštev pri vzpostavitvi samostojnega predmeta, bodisi kot pedagoškega ali zgolj akademskega, nenazadnje pa prek konkretnih primerov pojasni, kako taka vzpostavitev za sabo povleče tudi določene praktične posledice. V zgodovinskem delu avtor odpre in dokaže glavne pomanjkljivosti v dosedanjem tradicionalnem pojmovanju in predstavljanju slovenske zgodovine, hkrati pa prav pravne vsebine izpostavi kot eno ključnih orodij za pričakovano prevrednotenje le-te. Verjetno najpomembnejši in najbolj praktičen del naloge pomeni pregled "gordijskih vozlov", za katerih izčiščevanje si je avtor vzel slabega četrt stoletja, da je v praksi preveril ter posredno potrdil njihovo strateško pomembnost. Ustavno sodišče je izpostavljeno kot torišče številnih politično-pravnih vprašanj, prav njegova vloga pa se izkaže kot ključna pri analizi ravni demokratičnosti in legitimnosti političnega sistema v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: politično pravo, slovenska zgodovina, ustavno sodišče, neposredna in posredna demokracija, mediji
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 1159; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (607,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh