1. Odgovorno delov[!]nje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorja : Odgovorno delovanje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorjaErna Toromanović-Sendić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali odgovorno delovanje mladih v odnosu do varovanja
okolja. Odgovornost je individualno ravnanje, pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih
najboljših močeh in nato stati za tem, kar storiš.
V nalogi smo preučili, kako mladi razumejo odgovorno delovanje in v kolikšni meri so dejansko
aktivni, ter kako sami delujejo v smeri ohranjanja in varovanja okolja. Pri tem smo se
osredotočili predvsem na mlade, ki so aktivno sodelovali v okoljskem projektu »Youth action
for rural water protection« pri nevladni organizaciji Mensch Raum Land, kar nam je omogočilo
prepoznavo dobrih praks. V raziskavi smo opravili poglobljen intervju s desetimi intervjuvanci
(udeleženci projekta »Youth action for rural water protection«).
Glavni rezultati in ugotovitve naše diplomske naloge so, da se mladi v splošni populaciji
zavedajo okoljskih problemov, vendar se manj vključujejo v nevladne okoljske projekte. Iz naše
raziskave smo ugotovili tudi, da se o tem v izobraževalnih ustanovah ne naučijo dovolj. Prav
tako smo opazili, da mladi, ki aktivno delujejo preko nevladnih organizacij ter tako sodelujejo
v različnih projektih za varstvo okolja in trajnostni razvoj, predstavljajo zgled dobre prakse. Na
podlagi izvedenih intervjujev smo ugotovili, da so projekti nevladnih organizacij večinoma
uspešni, čeprav se včasih srečujejo z različnimi težavami, ki otežujejo izvedbo projektov. To
so: šibka finančna sposobnost, slab odziv mladih na projekte ali celo šibka organizacija in
struktura projekta, prešibek odziv in podpora oblasti.
Na samem koncu diplomske naloge smo dodali predloge za možne izboljšave, kot so: v
vzgojno-izobraževalnih ustanovah več delati na ozaveščanju otrok, jih vključiti v reševanje
okoljskih problemov; predstaviti projekte nevladnih organizacij na fakultetah in na ta način
omogočiti mladim sodelovanje v mednarodnih okoljskih projektih; vzpostaviti boljše
sodelovanje z lokalnimi oblastmi, izobraževalnimi in verskimi ustanovami; izboljšati
promocijo nevladnih projektov na spletu in na družbenih omrežjih, saj je to glavni kanal
informiranja za vse generacije. Ključne besede: odgovornost, mladi, okolje, projekti, nevladne organizacije, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 728; Prenosov: 49 Celotno besedilo (2,35 MB) |
2. |
3. Skupna okoljska politika Evropske unije : analiza odnosov med akterji na primeru ravnanja z odpadkiTajda Koncut, 2011, diplomsko delo Opis: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot
pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je
tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje
več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je
ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU
vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče
politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših
pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov.
Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven,
posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v
oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega
prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy
procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen
največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji
imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih
skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih
skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi
izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter
sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno
povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne
družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar
pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju
političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih
poslale v parlamentarno obravnavo. Ključne besede: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 2492; Prenosov: 80 Celotno besedilo (994,83 KB) |
4. |
5. Sodelovanje javnosti pri varstvu okolja : primer fracking v PomurjuHana Splichal, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni načini, kako lahko javnost sodeluje pri varstvu okolja, vloga, ki jo imajo pri tem nevladne organizacije, ter študija primera frackinga v Pomurju. Glavni namen diplomskega dela je analiza pravnih virov, ki določajo pogoje za sodelovanje javnosti pri izdajanju okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, splošen pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja javnosti za trajnostni razvoj, ugotovitev morebitnih posebnosti ter njihova pravna ureditev v Sloveniji. Posebna pozornost je posvečena delom nove protikoronske zakonodaje, kjer se ta dotika pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri okoljevarstvenih postopkih. Prav tako je analizirana sprememba v zakonu o ohranjanju narave glede pogojev za delovanje nevladnih prganizacij v javnem interesu. Diplomsko delo poskuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali je javnost dovolj vključena in upoštevana v postopkih varstva okolja. Seveda na to raziskovalno vprašanje ni enoznačnega odgovora, saj so v zakonih vse potrebne predpostavke za vključevanje javnosti ter za dostopnost informacij, vendar v praksi velikokrat niso upoštevane, še večkrat pa javnost teh možnosti niti ne izkoristi. Ključne besede: nevladne organizacije, sodelovanje javnosti, varstvo okolja, okoljska ozaveščenost, fracking Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 1729; Prenosov: 92 Celotno besedilo (634,96 KB) |
6. |
7. |
8. Vloga zasebnega zavoda "Muzej norosti, trate" pri integraciji obmejne skupnosti : magistrsko deloDarja Farasin, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo vsebuje celovit pregled kulturne in naravne dediščine v obmejni vasi Trate ter analizo o njenem povezovalnem pomenu za prebivalce čezmejne skupnosti. Predstavljen je del te skupnosti, ki se je združila v zasebnem zavodu in ugotovljena so povezovalna področja. V praksi se velikokrat napačno razume vloga zasebnega zavoda, ki jo kot nevladna organizacija predstavlja v skupnosti. Za družbo, njen razvoj, predvsem pa za delovanje in krepitev demokracije, so nevladne organizacije zelo pomembne. Da bi bolje razumeli vlogo, ki jo ima zasebni zavod Muzej norosti, Trate, pri razvoju kraja, smo raziskali delovanje nevladnih organizacij skozi zgodovino Slovenije in predstavili statusne pravne podlage nevladnih organizacij v Sloveniji. Primerjalno so prikazane pravne ureditve ustanovitve, registracije in upravljanja nevladnih organizacij v Avstriji, Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, na Hrvaškem, Slovaškem in v Združenem kraljestvu. Ugotovili smo, da je zasebnemu zavodu omogočeno ustanavljanje socialnih podjetij, saj le-ta predstavljajo primerno družbeno odgovorno obliko podjetništva v obravnavanem okolju, kar potrjujejo tudi predstavljeni primeri dobrih praks. Za razumevanje deinstitucionalizacije kot pomembne vsebine zasebnega zavoda so predstavljene usmeritve Evropske komisije in proces deinstitucionalizacije v Sloveniji. Poglavitni rezultat dela je celovit pregled dediščine kraja in usmeritve k njeni revitalizaciji s poudarkom na zasebnem zavodu ter njegovem delovanju v čezmejni skupnosti. Ključne besede: kulturna dediščina, naravna dediščina, zasebni zavodi, nevladne organizacije, obmejne skupnosti, integracija, deinstitucionalizacija, Trate, grad Cmurek Objavljeno v ReVIS: 01.08.2018; Ogledov: 3252; Prenosov: 201 Celotno besedilo (3,47 MB) |
9. |
10. |