1. Izzivi in priložnosti digitalizacije notariataAsja Podrekar, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija notariata postaja eden izmed osrednjih procesov sodobnega pravnega razvoja, saj vpliva na način izvajanja notarskih postopkov in prinaša nove razsežnosti njihovega delovanja v elektronskem okolju. Slovenski notariat se vse hitreje vključuje v proces digitalne transformacije, ki ga zaznamujejo elektronska identifikacija, videokonferenčni postopki, varni elektronski predali, kvalificirani elektronski podpisi in centralni registri. Takšne tehnološke rešitve omogočajo večjo učinkovitost, preglednost in dostopnost notarskih storitev, hkrati pa zahtevajo visoko raven varstva osebnih podatkov, zanesljivo informacijsko infrastrukturo in ohranitev zaupanja v pravni red. Skozi delo je obravnavan pravni, primerjalni in empirični okvir digitalizacije notariata, s poudarkom na vplivu digitalnih orodij na vlogo notarja ter poudarkom na vprašanjih pravne varnosti, odgovornosti in nepristranskosti. Digitalno okolje odpira možnosti za poenostavitev postopkov in večjo pravno predvidljivost, vendar ne more nadomestiti človeške presoje, pojasnilne dolžnosti in etične odgovornosti notarja. Notar ostaja oseba javnega zaupanja, ki tudi v digitalni dobi jamči zakonitost in resničnost volje strank. Primerjalni pregled nemške, avstrijske in estonske ureditve potrjuje, da lahko digitalizacija deluje učinkovito le v okviru jasnih pravil, zanesljive infrastrukture in z ustreznim nadzorom. Umetna inteligenca je pri tem lahko koristno podporno orodje, vendar ne sme posegati v notarjevo odločitev ali prevzemati njegove odgovornosti. Ob tridesetletnici ponovne uvedbe notariata v Sloveniji se kaže, da ta institucija uspešno vstopa v digitalno dobo, pri čemer ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je varovanje pravne varnosti in zaupanje v pravno državo. Ključne besede: notariat, digitalizacija, elektronsko poslovanje, pravna varnost, elektronska identifikacija, umetna inteligenca, odgovornost notarja Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 271; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,34 MB) |
2. Vloga notarja na področju dednega prava : magistrsko deloSilva Božnar, 2025, magistrsko delo Opis: Notariat je v slovenskem pravosodnem sistemu ponovno prisoten od leta 1994, kar
pomeni, da predstavlja pretežno novo institucijo. V okviru magistrskega dela pa smo
kljub temu uspeli dokazati, da je ta institucija učinkovito integrirana v pravni okvir, pri
čemer je skozi leta mogoče zaznati pozitiven trend njenega poslovanja. Družba se
nenehno sooča z različnimi spremembami – družbenimi, gospodarskimi in
tehnološkimi, kar zahteva prilagodljivost institucij, zato ni presenetljivo, da tudi notariat
potrebuje prilagajanje svojih funkcij in pristojnosti spremembam. Bistvo magistrskega
dela je predstaviti vlogo notarja na področju dednega prava. Najprej je opisana funkcija
notariata in notarskega poklica, nato pa se delo osredotoča na opredelitev notarjevih
že obstoječih pristojnosti v okviru dednopravnega področja. Notar ima že danes precej
širok spekter pristojnosti, ki se večinoma izvajajo v preventivnem smislu, torej v obliki
predhodnega urejanja premoženjskih razmerij zapustnika. Notarju kot osebi javnega
zaupanja pripada pristojnost, da v obliki notarskega zapisa sestavi pogodbe z
dednopravnimi posledicami in oporoke, kar prispeva k večji pravni varnosti. Namen
magistrskega dela je spodbuditi razmišljanje o možnosti širjenja pristojnosti notarjev,
saj v večini držav notarji že imajo širšo vlogo na področju dednega prava, kjer veljajo
za glavne akterje tudi v zapuščinskih postopkih. Analizirane so prednosti in slabosti
takšne ureditve ter podrobneje proučene specifičnosti pravnih sistemov Avstrije,
Hrvaške in Madžarske, kjer je takšen pristop uveljavljen že nekaj časa. Magistrsko delo
združuje teoretične in praktične vidike, ki so podprti s statističnimi podatki in sodno
prakso, s čimer ponuja celostno sliko obravnavane tematike. Ključne besede: notariat, notarska listina, dedno pravo, pogodbe z dednopravnimi posledicami, oporoka, zapuščinski postopek, pristojnosti notarjev, preventivna funkcija, pravna varnost Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 1481; Prenosov: 84
Celotno besedilo (825,49 KB) |
3. |