1. Vpliv notranjega dialoga na agresivno vožnjo voznikov avtomobilovPrimož Rakovec, 2018 Opis: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, kako sta povezana notranji dialog in agresivna vožnja.
Predpostavili smo, da: (1) se voznik v času vožnje zaveda notranjega dialoga, (2) bo notranji
dialog agresivnega voznika negativen, (3) da negativen notranji dialog povečuje agresivno
vožnjo voznikov avtomobilov. Z namenom odgovoriti na zastavljeno vprašanje in preveriti
predpostavke v disertaciji opišemo različne teorije agresivnega vedenja in notranjega dialoga,
dejavnike vpliva in razlike v pojavnosti obeh konstruktov. V nadaljevanju notranji dialog in
agresivno vožnjo povežemo in predstavimo v teoretičnem modelu vpliva notranjega dialoga na
agresivno vožnjo. Povezanost notranjega dialoga in agresivne vožnje preverimo tudi s pomočjo
raziskave na vzorcu populacije 727 slovenskih voznic in voznikov. V raziskavo, ki združuje
kvantitativne in kvalitativne metode, smo vključili tudi eksperiment z uporabo simulatorja
vožnje in polstrukturirani intervju. Namen slednjega je bil pridobiti še bolj poglobljen opis
notranje izkušnje voznika v času vožnje. Izsledki raziskave pokažejo, da se voznice in vozniki
v veliki meri zavedajo notranjega dialoga v času vožnje, da notranji dialog sovpliva na pojav
agresivne vožnje, ter da je notranji dialog agresivnih voznikov negativen. Hkrati se potrdi tudi
prisotnost drugih funkcij notranjega dialoga (samo-ocenjevanje, samousmerjanje, samonadzor
…), ki prav tako vplivajo na način vožnje in ostala vedenja v času vožnje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost v prometu, vedenje, agresivna vožnja, notranji dialog, eksperiment, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1154; Prenosov: 110
 Celotno besedilo (2,76 MB) |
2. Kako posamezne duhovne prakse vplivajo na notranji dialog in na pomembne človekove odločitveSebastjan Strašnik, 2022 Opis: V diplomski nalogi smo predstavili različne duhovne prakse, njihovo zgodovino nastanka in njihove povezave z notranjim dialogom, zavestjo in kako lahko te vplivajo na pomembne človekove odločitve. Opisali smo konstrukt jaza in psihološke triade in to povezali z nastankom notranjega dialoga. Dotaknili smo se enega izmed glavnih problemov človeka 21. stoletja, in sicer pomanjkanja smisla ter življenjske usmeritve in tega, kako lahko meditacija pomaga pri zastavljanju ciljev, osredotočanju na prioritete in izboljšanju učinkovitosti. Dodali smo še nekaj izbranih strokovnih člankov, ki se nanašajo na ugotovitve znanstvenih raziskovalcev o tem, kako naj bi sama meditacija vplivala na povezave v možganih in tudi kateri so zdravilni učinki njenega rednega izvajanja, ki se sčasoma pokažejo na meditantu. Postavili smo pet hipotez, ki so nam pomagale oblikovati kvalitativni vprašalnik, s katerim smo (1) preko družbenih omrežij pridobili naključne respondente ne glede na spol, izobrazbo, starost in status in (2) preko klasičnega telefonskega klica pozvali nekaj javno dostopnih in priznanih društev, katerih glavno poslanstvo je organizacija določenih duhovnih praks, da bi pripomogle k bolj verodostojni raziskavi. Zbrani podatki so nam pokazali, da se sodelujoči meditanti in nemeditanti med seboj statistično značilno ne razlikujejo v razmišljanju o pomembnih življenjskih vprašanjih, zato meditacija ne more biti tisti ključni dejavnik, ki vpliva na stopnjo refleksivnosti, stopnjo zadovoljstva, osebno rast posameznika. Skozi analizo odgovorov in kombinacijo faktorjev smo nato prišli do različnih interpretacij in sklenili, da meditacija pozitivno vpliva na notranji dialog posameznika in posledično na njegove odločitve, razlike v razmišljanju in vedenju večinoma v primeru, ko se nekdo z njo ukvarja vrsto let in redno vsak dan. Vrsta duhovne prakse, za katero pa se posameznik odloči, da jo bo uvajal v svoje življenje, pa je v veliki meri odvisna tudi od samega spola.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zavedanje, notranji dialog, stopnja refleksivnosti, meditacijske tehnike, smisel življenja, pomembna življenjska vprašanja, osebna rast, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,53 MB) |
3. Vpliv miselnih napak na vedenjeDarja Tahirović, 2022 Opis: Kognitivno-vedenjska terapija se ukvarja z razumevanjem, kako so dogodki in izkušnje interpretirani, ter z identifikacijo in spreminjanjem izkrivljanj ali pomanjkljivosti, ki se pojavijo pri kognitivni obdelavi. Avtomatske misli so eden osnovnih pojmov kognitivne terapije in so značilne za vse ljudi. Običajno se pojavijo samodejno, spontano. Te misli so tik pod površjem zavestnega mišljenja. Z drugimi besedami, to je naš notranji govor. Če so avtomatske misli glede na situacijo napačno izpeljani zaključki, potem govorimo o miselnih distorzijah ali miselnih napakah. Te miselne napake se pojavljajo v našem negativnem notranjem dialogu, negativen notranji dialog pa je lahko krivec za naša disfunkcionalna vedenja.
V diplomski nalogi raziskujemo vpliv miselnih napak na vedenje ljudi. Ljudje se zaradi vsakodnevnih obveznosti, različnih situacij, ki se nam zgodijo, različnih čustev, ki jih doživljamo ob tem, pogovarjamo sami s sabo pozitivno ali pa negativno. Od tega je odvisno potem tudi naše vedenje. Zato smo želeli preveriti, kako ljudje razmišljajo in kako se vedejo.
V teoretičnem delu najprej navedemo teoretična izhodišča kognitivno-vedenjske terapije, opišemo avtomatske misli in miselne napake. V nadaljevanju predstavimo notranji govor in vrste negativnega notranjega govora. Zadnji del teoretičnega dela se nanaša na človekovo vedenje. V empiričnem delu predstavimo rezultate, zbrane s polstrukturiranimi intervjuji. Rezultati predstavljajo odgovore petih udeležencev, ki so prostovoljno sodelovali v raziskavi. Z analizo podatkov smo lahko potrdili domnevo, da imamo ljudje v osnovi bolj negativen notranji dialog, ki vpliva na bolj nefunkcionalna vedenja. Ugotovitve kažejo, da miselne napake povzročajo, da vidimo sebe, druge, različne situacije in prihodnost popačeno, nerealno in zato se posledično vedemo samodestruktivno oziroma nefunkcionalno. Rezultati so potrdili, da uporaba kognitivno-vedenjskih tehnik večini udeležencev pomaga pri zaznavi in spreminjanju negativnega notranjega dialoga in posledično pripomore k bolj funkcionalnemu vedenju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: miselne napake, avtomatske misli, iracionalna prepričanja, notranji dialog, funkcionalno vedenje, disfunkcionalno vedenje, kognitivno vedenjska terapija, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 581; Prenosov: 71
Celotno besedilo (751,12 KB) |
4. Notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientomRomana Zupan, 2022 Opis: Medicinska sestra je strokovnjakinja na področju zdravstvene nege in je na primarnem nivoju zdravstva vključena v primarno oskrbo pacientov, s katerimi s spoštljivim in empatičnim komuniciranjem vzpostavlja zaupen profesionalen odnos. Ker je pogosto prva, s katero pacienti in svojci prihajajo v kontakt, je med zdravstvenimi delavci najpogosteje izpostavljena verbalnemu nasilju. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšen je notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom, kakšna sta ob tem tendenca vedenja in njena čustva. Z namenom odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja v prvem delu opišemo teoretična izhodišča, ki jih preverimo v empiričnem delu s kvalitativno raziskavo. V polstrukturiranem intervjuju je sodelovalo osem medicinskih sester, ki opravljajo delo ambulantne medicinske sestre in imajo izkušnjo verbalnega nasilja. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri vseh intervjuvanih medicinskih sestrah ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom pojavi notranji dialog, ki se ga medicinske sestre zavedajo, a ga ne ubesedijo. Najpogosteje je imel družbenoocenjevalno funkcijo in negativno naravnanost, vendar so ga večinoma zmogle prekiniti in se profesionalno odzvati s spoštljivo in empatično komunikacijo. Ob tem so prepoznale zdrava negativna čustva, ki so jih vodila v funkcionalno vedenje z namenom pomagati pacientu. Najpogosteje so opisale razočaranje, jezo in strah, ki so jim še po dogodku povzročali stisko in stres. Izrazile so potrebo po opolnomočenju za uspešnejše obvladovanje komunikacije z verbalno nasilnim pacientom, saj so izpostavile izkustveno izobraževanje, krepitev medsebojnih odnosov in sodelovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: medicinska sestra, komunikacija, verbalno nasilje, notranji dialog, čustva, vedenje, magistrske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 566; Prenosov: 54
Celotno besedilo (2,31 MB) |
