31. Možnosti (implementacije) mediacije v lokalno skupnost Občine DomžaleTadeja Vode, 2020 Opis: Mediacija kot oblika alternativnega reševanja sporov ljudem omogoča, da svoje konflikte in spore rešujejo na konstruktiven način. Ob predpostavki, da občina, ki tudi sicer skrbi za zadovoljevanje javnih potreb in interesov,1 z izvajanjem mediacije v lokalni skupnosti lahko pripomore k izboljšanju odnosov in splošnega vzdušja,2 smo se osredotočili na preučevanje možnosti (implementacije) mediacije v lokalni skupnosti. Na osnovi obstoječega primera zagotavljanja mediacije v seviljskih občinah smo v magistrskem delu želeli opozoriti na vlogo (koristi) mediacije ter raziskati in predstaviti možnosti za implementacijo mediacije v Občini Domžale. Na podlagi pregleda, analize in primerjave dokumentov smo spoznali, da preučevani program predstavlja široko zasnovan in dovršen projekt, ki ponuja celostni pristop k preprečevanju, upravljanju in razreševanju konfliktov. Z analizo in primerjavo statističnih podatkov smo ugotovili, da obravnavani projekt tudi v praksi dobro deluje. Po vzoru obstoječe prakse smo v nadaljevanju poskušali oblikovati smernice za implementacijo mediacije v lokalno skupnost Občine Domžale. Ob upoštevanju veljavne zakonodaje in pridobljenega znanja smo nazadnje prišli do sklepa, da bi se Občina Domžale pri morebitni izpeljavi mediacijskega projekta v precejšnji meri lahko zgledovala po preučevanem programu. Naše delo tako lahko predstavlja izhodišče za (celostno) vpeljavo mediacije v lokalno skupnost - oziroma za pripravo programa, organizacijo in delovanje občinske mediacijske službe ter izvajanje mediacijskih srečanj in drugih ukrepov, ki bi prispevali k dobremu počutju v lokalni skupnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediacija, lokalna skupnost, občina
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 1375; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
32. Razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih v Mestni občini LjubljanaAmir Crnojević, 2018 Opis: V pričujočem diplomskem delu obravnavamo razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih
socialnovarstvenih zavodih na območju Mestne občine Ljubljana. V teoretičnem delu smo
opredelili prostovoljstvo in se oprli na zakonsko ureditev prostovoljstva in socialnega varstva
v Sloveniji. Predstavili smo tudi pomen javnih socialnovarstvenih zavodov. V empiričnem delu
smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni neeksperimentalni metodi empiričnega
raziskovanja. Uporabljen je bil kvalitativni pristop z raziskovanjem vsebine. V raziskavi smo
zastavili tri raziskovalna vprašanja. S pomočjo petih opravljenih polstrukturiranih intervjujev
smo ugotovili, da je organizirano prostovoljstvo v javnih socialnovarstvenih zavodih še
premalo razvito, ga je pa glede na podatke iz skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki
Sloveniji za leto 2016 največ ravno na področju sociale. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci
izjemno pomembno vlogo v organizacijah, kjer se prostovoljstvo že izvaja, so pa na tem
področju pred nami še številni izzivi, saj je uvajanje prostovoljskega dela v javni sektor še bolj
v povojih. V zaključku podajamo smernice za ključne deležnike, ki bi po našem mnenju
spodbudili razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostovoljstvo, organizirano prostovoljstvo, razvoj prostovoljstva, javni zavodi, socialno varstvo, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 2239; Prenosov: 58
Celotno besedilo (872,45 KB) |
33. |
34. Analiza in medsebojna primerjava nepremičninskih trgov po posameznih občinahMarko Hribar, 2020 Opis: V magistrskem delu smo analizirali in medsebojno primerjali nepremičninske trge po posameznih občinah, kjer smo se osredotočili na stanovanja, stanovanjske hiše in stavbna zemljišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili ključne značilnosti nepremičnin in trga nepremičnin. Navedli in predstavili smo tudi pomembne nepremičninske evidence, aplikacijo Trgoskop, s pomočjo katere smo izvedli raziskavo, dejavnike odločanja, ki so ključni pri nakupu nepremičnin, in občine, ki so bile zajete v našo raziskavo. Dotaknili smo se tudi problema etažne lastnine in gradbene zakonodaje, pri kateri smo potrdili, da njena vzpostavitev še ne pomeni popolne pravne varnosti. V raziskavi smo obravnavali vzorec, v katerega smo vključili 13 slovenskih občin, ki so geografsko razporejene po celotnem ozemlju Slovenije. V empiričnem delu raziskave smo uporabili statistično in analitično metodo, s pomočjo katerih smo podatke obdelali in jih medsebojno primerjali. Predlagali smo tudi ukrepe, ki bi lahko vplivali na večjo homogenost trga. Potrdili smo, da se nepremičninski trgi med posameznimi občinami zelo razlikujejo. Cene nikakor niso povezane z aktivnostjo posameznega trga in tudi ne s povprečnimi bruto plačami v posamezni občini. Dokazali smo tudi, da cene ne padajo z oddaljenostjo od občinskega središča. Spoznanja, do katerih smo prišli, bodo v pomoč predvsem širši javnosti, ki se želi bolje informirati o dogajanju na nepremičninskem trgu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnina, nepremičninski trg, občina, cena, etažna lastnina
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1031; Prenosov: 96
Celotno besedilo (2,20 MB) |
35. |
36. Primerjava implementacije javnih politik zaposlovanja mladih na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine AjdovščinaMaruša Istenič, 2017 Opis: Diplomska naloga preučuje implementacijo javnih politik zaposlovanja mladih na območju
Mestne občine Nova Gorica in Občine Ajdovščina. Namen je, da se na podlagi pozitivnih praks
iz ene občine predlaga ukrepe v drugi občini in obratno.
Diplomsko nalogo sestavljata dva dela. Teoretični del predstavlja pojme javne politike, policy
analize, njen potek in zakonodajne ureditve zaposlovanja mladih v Sloveniji. To so tudi
izhodišča za nadaljnjo analizo in kasneje primerjavo javnih politik.
Empirični del diplomske naloge predstavlja po poteku policy analize dva pristopa k
preučevanju. Prvi pristop je »od zgoraj navzdol«, pri katerem smo predstavili javnopolitične
igralce na področju zaposlovanja mladih in javne politike, ki jih sprejemajo. Preučili smo
javnopolitične igralce vse od nivoja Evropske unije, državnega nivoja in kasneje konkretne
javne politike občin Nova Gorica in Ajdovščina. Pri drugem pristopu »od spodaj navzgor« smo
informacije pridobili z intervjuji s ključnimi državnimi in civilnodružbenimi igralci v
preučevanih občinah.
Ugotovili smo, da je Občina Ajdovščina veliko prej zaznala problematiko zaposlovanja mladih
kot pomembno in prej začela z ukrepi reševanja. Leta 2012 je sprejela Strategijo za mlade v
občini Ajdovščina, v občini Nova Gorica pa je strategija v fazi obravnave. Kot razliko opažamo
pomanjkanje civilnodružbenih igralcev, ki bi se ukvarjali s tematiko in izvajali sprejete javne
politike v Novi Gorici. V občini Ajdovščina se s tem področjem bolj konkretno ukvarjajo
organizacije Mladinski svet in Inštitut za mladinsko politiko. Dostop do političnih odločevalcev
bolje ocenjujejo v Ajdovščini, predvsem z vidika upoštevanja predlogov in ne toliko možnosti
predlogov. Kot rešitev v občini Nova Gorica vidimo predvsem možnost spodbud za
participacijo mladih v institucijah (obuditev Mladinskega sveta), ki bi vodila tudi do boljše
implementacije sprejetih ukrepov na področju zaposlovanja mladih in večjega nadzora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposlovanje mladih, implementacija javnih politik, Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, policy analiza, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 816; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,20 MB) |
37. Pojav nastanka in oživitev degradiranih območij s pomočjo evropskih sredstev na občini DomžaleGregor Turel, 2021 Opis: Degradirana območja predstavljajo lokacije z negativnimi posledicami pretekle človeške uporabe. Na današnjih degradiranih območjih so v preteklosti potekale različne dejavnosti, od gospodarskih, transportnih do stanovanjskih. V evropskem prostoru se v glavnem srečujemo z degradiranimi območji na tradicionalnih industrijskih lokacijah, v velikih urbanih središčih ter na podeželju. Oživljanje degradiranih območij odpravlja številne negativne učinke, vendar porablja velike količine finančnih, kadrovskih, strokovnih in organizacijskih virov. Oživljanje degradiranih območij zahteva identifikacijo, načrtovanje, financiranje in izvedbo aktivnosti, hkrati pa investicije v aktivnosti ne prinašajo enakovrednih kratkoročnih ekonomskih učinkov. Namen disertacije je bil proučiti možnosti za oživljanje degradiranih območij s pomočjo proračunskih sredstev Evropske unije ter tudi prikaz celovitega in sistematičnega pristopa k reševanju problematike. V uresničevanje namena smo izvedli raziskavo med notranjimi in zunanjimi udeleženci izbranega primera občine, identificirali ključne probleme obstoječega postopanja ter sintetizirali predloge za izboljšave. Raziskavo smo razdelili na tri dele. Pri znanstvenem raziskovanju smo uporabili znanstvene metode deskripcije, zgodovinske metode, primerjalne metode, metode opazovanja, delfsko metodo (fokusne skupine, metodo intervjuvanja in metodo anketiranja), metodo analiziranja in ocenjevanja notranjih in zunanjih dejavnikov (analizo SWOT) in sintezno metodo. V glavnem delu raziskave smo izvedli sedem intervjujev. V drugem delu kvalitativne raziskave smo izvedli nestrukturirane intervjuje. V tretjem delu smo uporabili orodje ankete. Na koncu smo izdelali aplikativni model oživitve proučevanega degradiranega območja. Predstavljena študija primera se osredotoča na identifikacijo in primerjalno analizo področij optimizacije obstoječih praks oživljanja degradiranih območij. V nadaljnji praksi bi bilo smiselno ugotavljati, kakšne so kadrovske in organizacijske možnosti. Na ta način bi si občine zagotovile dotok evropskih sredstev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: degradirano, opuščeno, razvrednoteno, občina, evropska sredstva
Objavljeno: 04.01.2022; Ogledov: 999; Prenosov: 105
Celotno besedilo (10,67 MB) |
38. |
39. Občina Kobarid v očeh občanovNataša Hvala Ivančič, 2021 Opis: V magistrskem delu z naslovom Občina Kobarid v očeh občanov je raziskano in analizirano stanje zadovoljstva občanov ter njihova participacija v lokalni skupnosti in pri projektih, ki zagotavljajo njen razvoj. Rezultati ankete so potrdili, da občani tudi po 25 letih podpirajo ohranitev in samostojno delovanje majhne občine kljub temu, da so v javnosti še vedno prisotne polemike o smiselnosti ohranitve. Visoka splošna ocena življenja v občini in jasno izražena nepodpora združitvi potrjuje pravilnost odločitve volivcev na referendumu 29. maja 1994. Možnost soodločanja pri pripravi občinske regulative, razvojne politike in posameznih projektov ter strategij zelo povečuje zadovoljstvo občanov, ki so izrazito naklonjeni različnim oblikam sodelovanja na vseh nivojih. Prav tako so naklonjeni tudi ustanovitvi pokrajin, ki bi po njihovem mnenju pozitivno prispevala k razvoju občin. Intenzivno komuniciranje in hitro ter pravočasno obveščanje občanov s strani občinske uprave je pomemben element sodelovanja občanov pri soodločanju ter izražanju mnenj o posameznih javnih zadevah v lokalni skupnosti. S strani občanov je zaznati pasivno spremljanje dela Občine, zato bo v prihodnje potreben drugačen pristop, ki bo predvsem mlade spodbudil in motiviral, da se aktivno vključijo v razvojne politike in v strategijo občine. Magistrsko delo je rezultat podrobnega strateškega preučevanja, raziskovanja in analize aktualnega stanja v občini Kobarid ter predstavlja temelj za nadaljnji razvoj občine
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: občina Kobarid, lokalna samouprava, medobčinsko sodelovanje, pokrajina
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 750; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,84 MB) |
40. |
