Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Tenis je acikličen in enostranski šport, ki zahteva hitre gibe trupa tako v sagitalni kot v koronalni ravnini. Športi s takšnim poudarkom na upogibu in iztegu hrbtenice so povezani s spremembami v hrbteničnih krivuljah sagitalne ravnine in posledično povečujejo tveganje za poškodbe hrbtenice (Mcanny,2016). Spondiloliza pri športnikih predstavlja spekter poškodb pars interarticularis zaradi prekomerne obremenitve. Najpogosteje se pojavi kot posledica ponavljajoče se mikrotravme pars interarticularis pri gibanju v smeri iztega in/ali rotacije ledvene hrbtenice, ki sta potrebna za pravilno izveden teniški servis. Te poškodbe postajajo vse bolj razširjene pri vseh kostno nezrelih športnikih, ki so v športno aktivnost vključeni vsaj eno leto. Mehanizem poškodbe povzroči nenormalno travmo normalne kosti s ponavljajočim se iztegovanjem in/ali rotacijo ledvenega dela pri teniških igralcih. Kot pri vsakem obremenitnostnem zlomu kosti se poškodba začne kot obremenitnostni odziv ali podplutba z mikrofrakturami trabekularnega kostnega okvirja, ki se zgodi pred zlomom kostne skorje. Bolečine v križu, ki pri mladostniku trajajo več kot en teden, je treba tretirati kot poškodbo pars interarticularis, dokler ni dokazano nasprotno. Za bolnike s spondilolizo je značilna aksialna bolečina v križu, ki je lahko enostranska ali dvostranska (Kukreja, 2020). V diplomski nalogi nas je zanimalo, kateri pristop zdravljenja najhitreje vrne teniške igralce s spondilolizo ledvenega dela hrbtenice na teniško igrišče in če konzervativno zdravljenje vpliva na zraščanje kosti v zgodnjih fazah eno- ali obojestranske spondilolize pred pričetkom eno- ali obojestranske spondilolisteze. V ta namen smo pregledali podatkovne baze PubMed, ScienceDirect, ResearchGate in GoogleScholar. Po pregledu literature smo izbrali deset študij. V študiji, Eto in sodelavci (2020), imajo spondilolitični stresni zlomi brez kortikalnih motenj pri športnikih mladostnikih veliko možnosti, da se zacelijo. Potencial zraščanja pri enostranskih okvarah je večji kot pri dvostranskih. Poleg tega so dokazali, da se z zgodnjim konzervativnim zdravljenjem lahko popolnoma izognemo kirurškemu zdravljenju, če ne gre za napredovano spondilolistezo. Izkazalo se je, da je zgodnja uporaba opornic boljša od same omejitve aktivnosti, pa tudi od uporabe opornice po začetni omejitvi aktivnosti. Pacienti s spondilolitično okvaro prvotno stremijo k lajšanju bolečine in izboljšanju gibljivosti, ne pa h kostnemu zraščanju. Omejevanje aktivnosti, uporaba opornice in fizioterapija, ki vključuje »športno specifično vadbo«, so se izkazali za učinkovite pri spondilolizi, medtem ko se spondilolisteza visoke stopnje slabše odziva na nekirurške pristope zdravljenja. Kirurško zdravljenje je priporočeno za zdravljenje simptomatske spondilolisteze visokih stopenj. Ko gre za asimptomatsko spondilolistezo podobno visokih stopenj, še ni znanih podatkov o pristopu zdravljenja, a kljub temu druge kirurške indikacije vključujejo vztrajno bolečino tudi po šestmesečnem konzervativnem zdravljenju. Kadar je potrebna operacija spondilolize, določi vrsto operacije nivo, na katerem bo operacija izvedena. Ugotovitve bi lahko dopolnili, če bi bilo na to temo narejenih več raziskav ter če bi imeli dostop do vseh člankov v celoti. V prihodnje bi bilo priporočljivo zajeti večje število novih raziskav s širšega jezikovnega področja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Spondiloliza, tenisači mladostniki, fizioterapevtska obravnava, fizioterapija, rehabilitacija, kostno celjenje, operativno zdravljenje, konzervativno zdravljenje.
Objavljeno: 08.04.2022; Ogledov: 1588; Prenosov: 122
Celotno besedilo (907,89 KB)

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo raziskovali korelacijo med suicidalnostjo in stili navezanosti v odrasli dobi. Zanimal nas je predvsem psihoterapevtski vidik obravnave klientov v okviru omenjenih področij, saj tema suicidalnosti še danes predstavlja tabu in je posameznikom o tovrstnih težnjah težko spregovoriti. Hkrati lahko poznavanje teorije navezanosti predstavlja pomemben okvir za obravnavo klientov z nevarnim stilom navezanosti in sucidalnimi tendencami. V prvem delu magistrske naloge smo teoretično sintetizirali in opisali teorijo navezanosti, stile navezanosti v odrasli dobi, povezavo stilov navezanosti s psihopatologijo in psihoterapevtsko obravnavo posameznikov v okviru teorije o stilih navezanosti. Nadalje smo naredili pregled suicidalnosti, opisali suicidalne misli in ideacije, samopoškodbeno vedenje z namenom končanja svojega življenja, suicidalno vedenje, povezali suicidalnost s psihopatologijo in obravnavo suicidalnih posameznikov v sklopu psihoterapevtske obravnave. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne analize opravili intervjuje z osmimi psihoterapevtkami, ki delujejo v okviru svoje zasebne psihoterapevtske prakse. Sodelujoče psihoterapevtke pri svojem delu uporabljajo teorijo navezanosti in so v obravnavi že imele nevarno navezane kliente s suicidalnimi težnjami. Na podlagi opravljenih intervjujev smo lahko odgovorili na raziskovalna vprašanja o sovplivanju stilov navezanosti v odrasli dobi in suicidalnosti z vidika psihoterapevtske obravnave. Ugotovili smo kako pomembno vlogo igra vzpostavitev varnega psihoterapevtskega odnosa in vzajemnega zaupanja v terapevtskem prostoru. Skupaj z uporabo psihoterapevtskih tehnik (kognitivno vedenjske tehnike ali tehnike drugih psihoterapevtskih pristopov) predstavljata pomemben doprinos k uspešnemu znižanju suicidalnih tendenc, izboljšanju vsesplošnega počutja in nenazadnje doseganja zastavljenih psihoterapevtskih ciljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: teorija navezanosti, stili navezanosti, suicidalnost, suicidalne težnje, psihoterapija, tehnike, obravnava, magistrske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 704; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Okvara hrbtenjače je lahko posledica travme, bolezni ali degenerativnih sprememb. Posledice se kažejo v izgubi telesnih funkcij kavdalno od ravni okvare. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače. Ugotovili smo, da je vsa literatura namenjena posameznim področjem obravnave (npr. respiratornih funkcij), ki pa bolezensko niso specifična. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili glede na raven okvare hrbtenjače. Ugotovljeno je bilo, da je obravnava okvar vratnega dela hrbtenice najbolj kompleksna. Z upadanjem ravni okvare upada tudi prizadetost pacienta in se veča stopnja samostojnosti. Pri višjih vratnih okvarah je obravnava osredotočena na nemoteno respiracijo, saj je ta bistvena za preživetje. Z nižanjem ravni okvare se obravnava osredotoča na obvladovanje ročnega vozička in učenje transferja. Nekateri pacienti se učijo tudi stoje in hoje z različnimi pripomočki. Z nižanjem ravni okvare se pacienti osredotočajo na učenje čim bolj funkcionalne hoje z ali celo brez pripomočkov. Nekateri pacienti se na tej ravni še vedno srečujejo z motnjami križnih funkcij. Ugotovljeno je bilo, da se fizioterapevtska obravnava precej razlikuje glede na raven okvare. Dejstvo pa je, da se ne glede na raven okvare osredotoča na doseganje najvišje stopnje samostojnosti, ki je za to raven dosegljiva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Poškodba hrbtenjače, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, klinične smernice
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 776; Prenosov: 95
Celotno besedilo (627,37 KB)

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature s področja fizioterapevtske obravnave (v nadaljevanju FO) v domu starejših občanov (v nadaljevanju DSO), predstaviti prednosti FO v DSO, predstaviti institucionalno varstvo v Sloveniji in obravnavati problematiko staranja prebivalstva. Metode: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Za pregled obstoječega znanja smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Z uporabo induktivne in deduktivne metode pa smo izdelali anketni vprašalnik. Rezultati: Na podlagi naše raziskave ugotavljamo, da je zadovoljstvo s FO v DSO Črnomelj visoko. Učinkovitost potrjuje tudi visoka stopnja zadovoljstva s FO starejših odraslih, ki je bila 4,6 (92 %). Dokazali smo, da so zaradi FO uporabniki bolj samostojni pri vsakodnevnih aktivnostih. Če primerjamo stopnjo samostojnosti ob sprejemu v DSO in med bivanjem v DSO, se je stopnja samostojnosti pri vsakodnevnih aktivnostih dvignila za 25 %. Dokazali smo tudi, da zaradi FO uporabniki živijo bolj kakovostno življenje. Uporabnost: Naša raziskava potrjuje, da so starejši odrasli s FO v DSO zadovoljni, prav tako se je izboljšalo tudi njihovo fizično stanje pri vsakodnevnih aktivnostih, gibanju in hoji. Omejitve: Zaradi starejših člankov in študij ter majhnega števila anketirancev ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo starejših odraslih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fizioterapija starostnika, zadovoljstvo s fizioterapevtskimi storitvami, fizioterapevtska obravnava v domu starejših občanov, institucionalno varstvo starejših, staranje, fizioterapija, rehabilitacija
Objavljeno: 20.10.2022; Ogledov: 795; Prenosov: 82
Celotno besedilo (787,93 KB)

Opis: Porod je naravna in normalna izkušnja. Vaginalni porod spremljajo sočasna tveganja, saj se močno obremenijo mišice medeničnega dna (MMD) in presredek. Vsekakor pusti za seboj določeno posledice, še posebej takrat, kadar pride do rezanja presredka oziroma epiziotomije. Epiziotomija je kirurško povečanje vaginalne odprtine z rezom v drugem delu druge porodne dobe. Situaciji, pri katerih je rez nujno potrebno opraviti, sta operativno dokončanje vaginalnega poroda in pri medenični vstavi. Tudi kadar oseba, ki vodi porod (babica/porodničar) oceni, da je tkivo presredka trdo in neelastično, se lahko odloči za epiziotomijo. Znanih je sedem vrst epiziotomij. V Evropi je najpogosteje uporabljena mediolateralna epiziotomija. Bolečina in nelagodje ob celjenju rane zmanjšuje kakovost in funkcionalnost žensk. Pri pregledu literature smo ugotovili, da se je fizioterapevstka obravnava izkazala kot učinkovit pristop pri lajšanju težav ob epiziotomiji. Vaje za krepitev MMD so najučinkovitejša metoda za hitrejše celjenje epiziotomijske rane. Za zmanjšanje bolečin v presredku se najpogosteje uporablja fizikalna terapija. Terapevtski ultrazvok, transkutana električna nevro stimulacija in nizkoenergijski laser dajejo spodbudne rezultate pri lajšanju perinealne bolečine. Obravnava je v poporodnem obdobju vedno individualna in prilagojena posameznici. Le tako lahko dosežemo zastavljene cilje in ji zagotovimo kakovostno oskrbo ter čim hitrejšo vzpostavitev njenega zadovoljstva in zdravja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava ob epiziotomiji, bolečine v presredku, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, poporodno obdobje
Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 743; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,27 MB)