11. Odškodninska odgovornost zdravnika zaradi kršitve pojasnilne dolžnostiAlesia Koletič, 2016 Opis: Moderno odškodninsko pravo se ukvarja predvsem s tem, kdaj in kako naj oškodovanec dobi povrnjeno že povzročeno škodo oziroma kako naj se izogne škodi, ki mu grozi. To je predvsem odraz miselnosti, da škode ni dolžan nositi tisti, ki jo je utrpel, ampak naj mu pravo pomaga škodo odpraviti ali ublažiti. Osrednji subjekt odškodninskega prava je oškodovanec in ne povzročitelj škode. Odškodninska odgovornost predstavlja tisto vrsto obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt zavezan drugemu povrniti povzročeno škodo, slednji pa je upravičen od prvega to povračilo zahtevati. Splošne predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, ki morajo biti izpolnjene so protipravnost, vzročna zveza ter škoda. Pojasnilna dolžnost zdravnika je zdravnikova dolžnost, da pacientu pojasni njegovo diagnozo, terapijo in način ter prognozo zdravljenja in posledice opustitve zdravljenja. Pacientu je s pravilno izpolnitvijo te zdravnikove dolžnosti zagotovljena ustavna pravica do samoodločbe in možnost, da na podlagi dejstev oblikuje svojo svobodno voljo. Vsebino, obseg, obličnost in trenutek pojasnila predpisuje zakon, vendar pa je pomembno, da zdravnik pojasnilo prilagodi vsakemu pacientu posebej. Zakonsko urejeni so tudi primeri, v katerih pojasnilo ni potrebno. Odškodninsko odgovornost zdravnika je mogoče uveljavljati na dveh temeljih, in sicer, kot poslovno (pogodbeno) ter neposlovno odškodninsko odgovornost (civilni delikt). Meja med poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornostjo je tanka in kot kaže iz primerov sodne prakse se glede tega vprašanja opredeli sodišče.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, zdravnik, pacient
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 5082; Prenosov: 320
 Celotno besedilo (816,09 KB) |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. Ustavni vidiki varstva zaposlenih pred nadlegovanjem na delovnem mestu (mobingom)Džemal Kočan, 2016 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, delovna mesta, psihično nasilje, zaposleni, pravno varstvo, pravna ureditev, odškodninska odgovornost, spori, reševanje, disertacije
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2564; Prenosov: 229
Celotno besedilo (2,64 MB) |
18. |
19. Odgovornost države za škodo, ki jo povzočijo javni uslužbenci in funkcionarjiNina Benčič, 2017 Opis: Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo javni uslužbenci in funkcionarji, je poseben pravni institut, v katerem se prepletata področji upravnega, delovnega in civilnega prava. Temeljni vir za uveljavljanje te odgovornosti je vsebovan v 26. členu Ustave RS, ob tem pa obstajajo tudi številne druge določbe zakonodaje s področja civilnega odškodninskega prava, ki so pomembne za vsebino moje naloge. Glede instituta odgovornosti države za škodo nas zanima predvsem njegov nastanek, razvoj ter njegova uporaba na pravnem področju. Pri tem se bomo ukvarjali z raziskovanjem problematike zagotavljanja pravne varnosti državljanom, pa tudi pravnim osebam zasebnega prava. Vsi navedeni subjekti so aktivno legitimirani za sprožitev tožbe zoper državo na podlagi odškodninske odgovornosti za škodo, ki jim je bila povzročena v postopkih, ki jih vodijo javni uslužbenci ali funkcionarji. Pravna teorija in pravna praksa namenjata veliko pozornosti obstoju določenih predpostavk za odškodninsko odgovornost države, kjer se protipravnost, škoda, vzročna zveza med njima in krivda vsaj delno presojajo po drugačnih merilih kot v splošnem civilnem pravu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena odgovornost, odškodninska odgovornost, zakonodaja, ustava, javni uslužbenci, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2651; Prenosov: 233
Celotno besedilo (731,15 KB) |
20. Odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega svetaSandi Šantl, 2018 Opis: V diplomskem delu, ki obravnava odškodninsko odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta v delniški družbi, je obravnavano, kako je urejena odškodninska odgovornosti v treh ključnih zakonih, ki jo urejajo, torej v OZ, ZGD-1 in v ZFPPIPP. Namen naloge je ugotoviti, katere so predpostavke, ki določajo, da član v organu poslovodstva ali nadzora odgovarja za svoje aktivno ali pasivno ravnanje, kdaj se le-te odgovornosti ekskulpira itd. Za obravnavo celotne tematike sem uporabil tri ključne metode dela: deskriptivno oziroma opisno metodo, zgodovinsko metodo in primerjalno metodo. Prvi del diplomske naloge obsega opredelitev delniške družbe, torej njene splošne značilnosti, zgodovinski razvoj, sisteme upravljanja in organe delniške družbe. Prav tako je ob tem zajeta še kratka predstavitev evropske delniške družbe (SE). Drugi del diplomske naloge se ukvarja z odškodninsko odgovornostjo članov poslovodstva in nadzornega sveta. Na začetku drugega dela je najprej opredeljena odškodninska odgovornost, kot je urejena v OZ, v nadaljevanju pa ureditev odškodninske odgovornosti po ZGD-1 in ZFPPIPP. Predstavljene so torej predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, aktivno legitimirane stranke za vložitev odškodninskega zahtevka, ekskulpacijski razlogi % V delu pa je obravnavano tudi pravilo podjetniške presoje, ki je bilo prvotno uveljavljeno v ameriški sodni praksi, sčasoma pa se je uveljavilo tudi v kontinentalnem pravu in posledično tudi pri nas. Ključne ugotovitve, do katerih sem prišel, so, da člani organov (vodenja in nadzora) niso odgovorni za prav vsako odločitev, ki se je v nadaljevanju izkazala kot neuspešna, temveč odgovarjajo samo, kadar niso ravnali z izbrano skrbnostjo, kot jim to veleva zakon.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odškodninska odgovornost, odškodninska obveznost, delniška družba, sistem upravljanja, nadzorni svet, poslovodstvo, pravilo podjetniške presoje, obligacijsko pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 3115; Prenosov: 262
Celotno besedilo (615,01 KB) |
