Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica narodov do samoodločbe na primeru Kosovo
Ludvik Teršek, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neodvisnost, samoodločba, odcepitev kosova, Srbi, Albanci, etični konflikt
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2187; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Problem samoodločbe Kurdov
Maša Avbelj, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Kurdi, kurdski problem, genocid, pravica do samoodločbe, odcepitev
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 2009; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
4.
Mednarodni pravni vidik razpada SFRJ
Tadej Trček, 2016

Opis: Razpad Sovjetske zveze ob koncu 20. stoletja je spremenil geopolitično sliko sveta. Te posledice so poleg domačih okoliščin determinirale usodo SFR Jugoslavije. Diplomska naloga preučuje in pojasnjuje vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov na primeru razpada SFR Jugoslavije. Tako preučuje okoliščine, ki so nastale z zadnjo Ustavo SFRJ iz leta 1974 in posledice te notranjepravne ureditve pri reševanju razpadu SFR Jugoslavije. Osredotoča se na dilemo med teorijo o secesijah in teorijo o razpadu države. Obravnava tehnične instrumente,kot so Uti possidetis iuris, in so prek dela Badinterjeve komisije ključno vplivala na razplet jugoslovanske krize. Izpostavlja tudi problem uporabe referenduma, pri večetničnih narodih in uporabe referenduma kot podlage za odcepitev. Podrobno analizira primer odcepitve Kosova od Srbije prek Resolucije OZN 1244 in vlogo mednarodne skupnosti v celotnem postopku razpada SFR Jugoslavije, od dela Badinterjeve komisije, do stališč EU, ki je bila pobudnik za sklic Haaške mirovne konference o prihodnosti SFR Jugoslavije. Diplomska naloga tako analizira nove odnose, ki so nastali po padcu Sovjetske zveze. Z razpadom SFR Jugoslavije so nastali precedenčni primeri v mednarodnem pravu,na katere tako Evropa kot OZN nista imeli adekvatnih rešitev. Kot takšna mednarodna skupnosti ni bila pripravljena, kar se je posledično pokazalo pri učinkovitosti reševanja problema SFR Jugoslavije, tako pravno kot politično. Diplomsko delo je tako celovit pregled mednarodno pravno zelo pomembnega vprašanja razpada SFR Jugoslavije, ki je močno zaznamoval mednarodno pravno skupnost in konkretno vpeljal nove okoliščine, ki danes determinirajo mednarodno skupnost. Namen dela ni vrednostna presoja dejanj vpletenih strani, ampak strokovna analiza primera razpada, brez političnih konotacij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razpad Jugoslavije, Badinterjeva arbitražna komisija, Haaška konferenca o prihodnosti Jugoslavije, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3380; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (469,65 KB)

5.
Razmerje med temeljnima načeloma mednarodnega prava o integriteti držav in načelom o pravici naroda do samoodločbe ter primer Kosova
Urška Florjančič, 2008

Opis: Pravica narodov do samoodločbe daje narodom pravico, da se odcepijo od tuje, nasilne protipravne oblasti, medtem ko obveznost spoštovati nedotakljivost in ozemeljsko celovitost držav narekuje prepoved ogrožanja teritorialne integritete vseh obstoječih neodvisnih, suverenih držav. Vendar, ko se kratijo pravice nekega naroda in njegovi vitalni interesi, je potrebno dati prednost pravici do samoodločbe. V primeru kosovskih Albancev je bil izpolnjen vsak izmed kriterijev, ki naj bi omogočili manjšini pravico do odcepitve, in zato je bila njihova samoodločba upravičena.The right of nations to self-determination gives the nations the right to secede from foreign, violent and unlawful power, while the obligation to respect the territorial integrity of states dictates banning of endagering of the territorial integrity of all existen independent states. However, when rights of a certain nation and its vital interests are violated, it is important to give advantage to the right of self-determination. Every criteria of secession was fulfilled in case of Kosovo Albanians and that is why theri self-determination was justified.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samoodločba, državna integriteta, odcepitev, Kosovo
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 1909; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (538,70 KB)

6.
Primerjava pravne podlage pri odcepitvi Slovenije s katalonskimi osamosvojitvenimi težnjami
Žiga Smolnik, 2021

Opis: V tem delu obravnavamo primerjavo uspešne slovenske osamosvojitve z do tedaj neuspešno katalonsko odcepitvijo, osredotočamo pa se predvsem na možnosti, ki jih Kataloncem ponuja njihovo notranje državno pravo in mednarodno pravo, ter kako so reagirala sodišča v enem oziroma drugem primeru. Kronološko obdelamo tako slovensko osamosvojitveno pot, kot katalonska prizadevanja po neodvisnosti, na koncu pa za lažjo predstavo o položaju Katalonije opišemo še primera odcepitve Kosova in nacionalističnega gibanja na Škotskem. Uporabljamo primerjalno metodo, saj konstantno primerjamo en primer z drugim, zgodovinsko metodo, ko opišemo potek razvoja slovenskega in katalonskega naroda ter njuna položaja skozi zgodovino, analitična metoda pride v poštev predvsem pri analiziranju sodb oziroma odločb in pri analizi zakonodaj ene in druge skupne države oziroma ene in druge zakonodaje določene enote, pri opisovanju političnih sistemov znotraj posamezne skupne države pa je uporabljena deskriptivna metoda. Namen magistrskega dela je predvsem z vidika pravne podlage osvetliti, zakaj je bila slovenska osamosvojitev razmeroma hitra in uspešna ter zakaj imajo pri tem Katalonci toliko težav. Poleg tega bistvenega vprašanja in iskanja odgovora nanj, je namen dela tudi raziskati možnosti, ki jih Katalonija ima za dosego svojega cilja, in oceniti, ali je to trenutno realno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Katalonija, samoodločba, odcepitev, Slovenija, narod
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 592; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh