Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza odškodninske odgovornosti za medicinske napake
Katja Jeršin, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Zaradi težav pri ugotavljanju medicinske napake in vzročne zveze med medicinsko napako in škodo po splošnih predpisih so sodni postopki za uveljavljanje odškodnine zapleteni, dolgotrajni in povezani z znatnimi stroški za oškodovanega pacienta. Metode: Magistrsko delo analizira in primerja v Sloveniji veljavno splošno ureditev odgovornosti,, ki se uporablja tudi za škodo, povzročeno z medicinskimi napakami, in posebne sheme nekrivdne odgovornosti za škodo pri zdravljenju, ki so jih uvedle Danska, Francija, Finska, Norveška, Nova Zelandija in Švedska, pa tudi zakonski predlog za uvedbo takšne sheme v Sloveniji. Zaradi pogostih sprememb pravnih predpisov smo uporabljali predvsem ažurirana oziroma prečiščena besedila primarnih pravnih virov v izvirniku ali prevodu. Rezultati: Posebne sheme nekrivdne odgovornosti za škodo pri zdravljenju zagotavljajo odškodnino za izogibno škodo na podlagi merila skrbnosti izkušenega strokovnjaka in še za taksativno določene primere škod, povezanih z zdravljenjem. Odškodnina je zaradi finančne vzdržnosti sistema omejena, postopek pred specializiranimi organi je krajši in cenejši v primerjavi s sodnim. Razprava: Predlagani slovenski zakon o nekrivdni odgovornosti države v primeru zdravljenja povzema v glavnem rešitve, ki so skupne več ureditvam nekrivdne odgovornosti v zdravstvu v drugih državah. Pri uvajanju posebnih odškodninskih shem za področje zdravstva pa je treba upoštevati tudi gospodarsko razvitost države, raven izdatkov za zdravstvo in splošne zmogljivosti zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost, medicinska napaka, nekrivdni odškodninski sistem.
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (924,05 KB)

2.
Državna ureditev sodnega varstva pravic v zdravstvu v Republiki Sloveniji : doktorska disertacija
Anka Mohorič Kenda, 2024, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji so predstavljene pravne podlage, na katerih je utemeljena državna ureditev sodnega varstva pravic v zdravstvu in kritični pogled na normativno ureditev. Izpostavljene so ugotovljene pomanjkljivosti uresničevanja pravic pacientov in pojasnjen je njihov pomen pri uresničevanju sodnega varstva pravic v zdravstvu v Republiki Sloveniji. V okviru vsebinske utemeljitve ureditve sodnega varstva pravic v zdravstvu v Republiki Sloveniji so oblikovana merila za ravnanje v postopkih odločanja o neposlovni odškodninski odgovornosti in utemeljeni mehanizmi za varovanje pravic pacientov. Postavljena so izhodišča za določanje meril za vzpostavitev odgovornosti v zdravstvu. Pričujoča disertacija ponuja drugačen pogled k pomenu pravičnega zadoščenja v zdravstvu, kar izhaja iz pregleda številnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije in nacionalnih sodišč Republike Slovenije. Razpravlja o razumevanju instituta pravičnega zadoščenja, kadar je oškodovanec žrtev kršitve pravic po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) in njenih protokolih ter upravičen do pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Uresničevanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne zagotavlja posebnih zakonskih določb, na podlagi katerih bi pacient, ki je prizadet v svojih pravicah, lahko uveljavljal pravico do pravičnega zadoščenja na podlagi 41. člena EKČP. Kar pa ne pomeni, da pravno priznana pravica do sojenja v razumnem roku v našem pravnem redu ni urejena. Zastavlja se zgolj vprašanje, ali je pravno urejena v zadostni meri. Iz raziskovalnih ugotovitev te disertacije izhaja, da obstoječa pravna ureditev v Republiki Sloveniji v celoti ne zagotavlja učinkovitega sredstva za uresničevanje sodnega varstva pravic pacientov. Le-to ni zagotovljeno v času trajanja kršitve in vse do odprave njenih posledic.
Ključne besede: pravica do sodnega varstva v zdravstvu, pravično zadoščenje, nepremoženjska škoda, merila nepremoženjske škode, žrtev v zdravstvu, odgovornost za zdravniške napake
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

3.
Odgovornost Evropske centralne banke v luči sodnega prava EU : primerjalni vidik
Teja Križan, 2024, magistrsko delo

Opis: Evropska centralna banka na podlagi podeljenih pristojnosti oblikuje in izvršuje monetarno politiko, ki obsega različne ukrepe centralne banke, s katerimi naslavlja makrobonitetno stabilnost evropskega območja. Poleg monetarne politike ECB nad bančnimi institucijami izvaja bonitetni nadzor, s pomočjo katerega obvladuje tveganja, ki jih zadevna institucija lahko predstavlja za finančno-ekonomski prostor EU. ECB nosi ključno vlogo in odgovornost pri razvoju EU. Magistrsko delo posledično odgovarja na vprašanje obstoja in obsega (ne)odgovornosti ECB skozi prizmo sodne prakse Sodišča Evropske unije. (Ne)odgovornost je predmet analize skozi obravnavo primarnega in sekundarnega prava Evropske unije, relevantne sodne prakse Sodišča Evropske unije in strokovne literature, pri čemer delo uporablja deskriptivno, normativno in analitično metodo, nadalje tudi zgodovinsko in komparativno metodo in nazadnje še induktivno metodo in metodo sinteze. Zaradi vseobsegajočega vpliva monetarne politike je tema (ne)odgovornosti ECB najmanj pomembna, če ne vitalna. Primarno magistrsko delo opredeljuje pravno (ne)odgovornost ECB. Izvedeno raziskuje še, kakšna je vloga ter kako vpliva sodna praksa Sodišča Evropske unije na status in odgovornost ECB, kateri so vzroki za zadržano presojo Sodišča v zadevah, povezanih z mandatom ECB, in hkrati ali je takšna presoja upravičena, kakšen je pomen Protokola št. 7 za odgovornost ECB in Unijo nasploh in ali takšen trend nujno vodi v spreminjanje narave EU in s tem njenih temeljnih pogodb. Glede na namen, zastavljene cilje ter hipoteze delo omogoča opredelitev pojma odgovornosti ECB ter ga napolnjuje z dejansko vsebino. Dodatno, magistrsko delo jasno opredeljuje, kakšni so vloga Sodišča Evropske unije in njegov vpliv ter njegova dopustnost na vlogo in odgovornost ECB. Magistrsko delo pojasnjuje sicer ozko strokovno področje, ki do sedaj v slovenskem jeziku ni bilo analizirano na enem mestu na način, da se s tem lahko seznani ne le strokovna, temveč tudi laična javnost. Ob tem delo ostaja omejeno na pravne vidike odgovornosti in ne obravnava finančno-ekonomskih stališč, ki so pri iskanju odgovora na vprašanje (ne)odgovornosti Evropske centralne banke enako pomembna.
Ključne besede: Evropska centralna banka, odgovornost, bonitetni nadzor, Sodišče Evropske unije, monetarna politika
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2024; Ogledov: 330; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (838,58 KB)

4.
5.
Odškodninska odgovornost ob nastanku poškodbe pri športu : magistrsko delo
Nik Šabec, 2023, magistrsko delo

Opis: Poškodbe so za šport in njegove udeležence nekaj povsem običajnega. Z njihovim nastankom posamezniku vedno nastane določena škoda, zaradi česar se v tovrstnih situacijah vselej postavi vprašanje, kdo oz. če kdo je za nastalo škodo odškodninsko odgovoren. Prav zaradi narave športa naj bi odškodninska odgovornost za poškodbe pri športu predstavljala bolj izjemo kot pravilo, saj bi bili v nasprotnem primeru posamezniki demotivirani za športno udejstvovanje, prav tako bi v tem primeru šport sam po sebi izgubil svoj smisel in atraktivnost. Vsak šport ima določene specifike, posamezniki pa lahko v športu sodelujejo v različnih vlogah, zaradi česar so lahko odškodninska razmerja za poškodbe pri športu različna. V osnovi jih je mogoče razdeliti na dve skupini primerov, in sicer na medsebojno odškodninsko odgovornost športnikov in na odškodninsko odgovornost organizatorjev športnih prireditev ter upravljalcev športne opreme. Velikokrat se zgodi, da poškodovani udeleženci športne aktivnosti tudi sami prispevajo k nastanku poškodbe z neupoštevanjem navodil organizatorja ali z neustrezno uporabo športne opreme ipd. Namen in cilj magistrskega dela sta zato podrobno preučiti ureditev odškodninske odgovornosti za poškodbe pri športu na nacionalni ravni in na enem mestu povzeti vse ključne aspekte oziroma elemente področja odškodninske odgovornosti za poškodbe pri športu, nato pa ugotovitve primerjati še na mednarodnem nivoju.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, poškodba pri športu, protipravno ravnanje športnika, odgovornost organizatorja, soprispevek oškodovanca
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 467; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (749,36 KB)

6.
7.
Nezgode pri delu in odškodninska odgovornost : magistrsko delo
Jana Vrtovec, 2023, magistrsko delo

Opis: Osamosvojitev Republike Slovenije in sprejem Ustave leta 1991 sta narekovala potrebo po ureditvi celotnega pravnega reda v novonastali državi. Prišlo je do spremembe družbene in ekonomske ureditve, kar se je še posebej odrazilo na področju zakonskega urejanja v magistrskem delu obravnavanega področja odškodninske odgovornosti delodajalcev, delovnih razmerij ter področja varnosti in zdravja. Pomemben cilj tranzicije je bil vzpostavitev pravne države in sprejem sodobne zakonodaje. V prvem delu magistrskega dela je bil z metodo zbiranja gradiva, deskriptivno in kompilacijsko metodo proučen potek sprejemanja zakonodaje in ugotovljeno, da je Republika Slovenija ratificirala in v notranjo zakonodajo vključila nadnacionalne in mednarodne vire, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu kot tudi vire s področja delovnih razmerij. Z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu so bile vse do tedaj sprejete direktive s področja varstva in zdravja pri delu prenesene v naš pravni red. Na njegovi osnovi je bila leta 2003 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu. Pomanjkljivost Resolucije je bila, da ni določila nosilcev, rokov, potrebnih finančnih virov in kazalcev za spremljanje njenega izvajanja. Leta 2011 je bil sprejet posodobljen Zakon o varnosti in zdravju pri delu, leta 2018 pa nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027. Izvedbeni dokumenti tega nacionalnega programa so triletni akcijski načrti, v katerih so določeni ukrepi, izvajalci ukrepov, finančni viri, potrebni za izvedbo ukrepov, roki in način spremljanja izvedbe ukrepov. V magistrskem delu je bilo s statistično analizo podatkov o številu nezgod pri delu za obdobje 2016 do 2020 ugotovljeno, da je število nezgod navkljub sodobni zakonodaji še vedno previsoko. Letno se zgodi povprečno 9.550 nezgod, od tega 15 do 17 s smrtnim izidom. V magistrskem delu so opisane še vrste in podlage za odškodninsko odgovornost s posebnim poudarkom na odškodninski odgovornosti delodajalcev. V raziskovalnem delu magistrskega dela so bile raziskane in analizirane nezgode pri delu v javnem sektorju, javni upravi in Policiji.
Ključne besede: nezgoda pri delu, odškodninska odgovornost, javni sektor, delodajalec, delavec
Objavljeno v ReVIS: 01.06.2023; Ogledov: 624; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (941,81 KB)

8.
Odškodninska odgovornost za zdravniške napake s pregledom sodne prakse : magistrsko delo
Edi Babić, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljna značilnost medicine je varstvo zdravja in življenja pacientov, kar je mogoče zagotoviti le s kakovostno zdravstveno oskrbo, z upoštevanjem in uporabo najsodobnejših dognanj zdravstvene stroke ter ravnanjem zdravnika v skladu s pravili stroke in izkazovanjem visoke stopnje skrbnosti, ki se pri opravljanju zdravniškega poklica zahteva in utemeljeno pričakuje. Do strokovnih napak prihaja pri opravljanju vsakega poklica in v zdravstvu ni nič drugače. Nedvomno pa so strokovne napake v tem primeru najbolj nezaželene in včasih celo usodne. Temeljni namen magistrskega dela je celovito obravnavati problematiko odškodninske odgovornosti v primeru zdravniških napak, pri čemer dognanja teorije dopolnjujemo s stališči sodne prakse. Skladno z namenom magistrskega dela so cilji usmerjeni v analizo normativne ureditve odškodninske odgovornosti pri nas, preučitev razmerja zdravnik – pacient z vidika odgovornosti za zdravniško napako, analizo sodne prakse in predstavitev značilnosti nekrivdnega sistema odškodninske odgovornosti ter izzivov, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence v zdravstvo na področju odškodninske odgovornosti. Skozi izčrpno predstavitev t. i. klasičnega sistema odškodninske odgovornosti za zdravniške napake, kot ga poznamo pri nas in ki je prevladujoč tudi v primerjalnem pravu, smo predstavili nekrivdni sistem odškodninske odgovornosti, ki pomeni odmik od klasičnih mehanizmov odškodninske odgovornosti. Primerjali smo značilnosti obeh sistemov odškodninske odgovornosti, njune prednosti in pomanjkljivosti ter opozorili na izzive, s katerimi se bodo klasični sistemi odškodninske odgovornosti soočali v zvezi z uvajanjem sistemov umetne inteligence v zdravstvo. Ugotavljamo, da bodo pravne reforme nujne in neizogibne ter da bodo odškodninski sistemi morali slediti razvoju digitalne tehnologije in uravnotežiti procesnopravni položaj strank s ciljem zaščititi pravice oškodovanca kot šibkejše stranke, saj bi v nasprotnem primeru lahko prihajalo tudi do situacij, ko bi oškodovanec, ki je škodo v posledici delovanja sistema umetne inteligence dejansko utrpel, ostal brez ustreznega nadomestila za tako nastalo škodo, kar pa je pravno nedopustno.
Ključne besede: odgovornost, zdravniška napaka, klasični sistem krivdne odškodninske odgovornosti, sistem nekrivdne odškodninske odgovornosti, sistemi umetne inteligence v zdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 519; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (723,21 KB)

9.
Odškodninska odgovornost delodajalca delavcu za škodo, ki je posledica ravnanja tretjega ali naključja : doktorska disertacija
Saša Mevec Pušnik, 2022, doktorska disertacija

Opis: V primeru, ko se delavec poškoduje pri opravljanju dela, mu za nastalo škodo odgovarja delodajalec po splošnih pravilih odškodninskega prava – po načelih krivdne ali objektivne odgovornosti. Nemalo pa je primerov, ko delavcu pri opravljanju dela za delodajalca škoda nastane zaradi ravnanja tretjega ali po naključju. Iz sodne prakse nižjih sodišč, predvsem Višjega delovnega in socialnega sodišča, je v tovrstnih primerih zaznati težnje po prisojanju odškodnine, ker se razpravljajočemu sodniku to zdi pravično in primerno glede na naravo delovnega razmerja. V ta namen poskušajo nekateri sodniki širiti polje dolžne skrbnosti delodajalcev ali pa dejanje tretje osebe oziroma nesrečni slučaj prištevajo v okvir nevarne dejavnosti. Takim »poskusom« širjenja pojma odškodninske odgovornosti delodajalca pa ni naklonjeno Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki vztraja na stališču, da delodajalcu v takih primerih ni mogoče očitati niti krivdne niti objektivne odgovornosti. Sodna praksa VSRS na področju odškodninske odgovornosti delodajalca nasproti delavcu izhaja iz splošnih načel civilnega prava, čeprav stranki v delovnem razmerju nista v enakopravnem položaju. Delavec je delodajalcu podrejen in od njega osebno odvisen zaradi dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V sojenju o tovrstnih odškodninskih zahtevkih bi bilo zato navedena dejstva potrebno upoštevati v luči temeljnega načela delovnega prava in favorem laboratoris. Čeprav se navedena problematika večkrat izpostavlja v sodniških krogih, je na to temo relativno malo literature. V dokaj podobnih primerih prihaja celo do različnih odločitev sodišč, kar je vsekakor v nasprotju z načelom pravne varnosti. V okviru te disertacije sem zato raziskala možnosti za spremembo sodne prakse v okviru veljavne ureditve odškodninske odgovornosti delodajalca delavcu.
Ključne besede: odškodninska odgovornost delodajalca, škoda pri delu, škoda v zvezi z delom, naključje, krivda tretjega
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2023; Ogledov: 808; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
Odgovorno delov[!]nje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorja : Odgovorno delovanje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorja
Erna Toromanović-Sendić, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali odgovorno delovanje mladih v odnosu do varovanja okolja. Odgovornost je individualno ravnanje, pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih najboljših močeh in nato stati za tem, kar storiš. V nalogi smo preučili, kako mladi razumejo odgovorno delovanje in v kolikšni meri so dejansko aktivni, ter kako sami delujejo v smeri ohranjanja in varovanja okolja. Pri tem smo se osredotočili predvsem na mlade, ki so aktivno sodelovali v okoljskem projektu »Youth action for rural water protection« pri nevladni organizaciji Mensch Raum Land, kar nam je omogočilo prepoznavo dobrih praks. V raziskavi smo opravili poglobljen intervju s desetimi intervjuvanci (udeleženci projekta »Youth action for rural water protection«). Glavni rezultati in ugotovitve naše diplomske naloge so, da se mladi v splošni populaciji zavedajo okoljskih problemov, vendar se manj vključujejo v nevladne okoljske projekte. Iz naše raziskave smo ugotovili tudi, da se o tem v izobraževalnih ustanovah ne naučijo dovolj. Prav tako smo opazili, da mladi, ki aktivno delujejo preko nevladnih organizacij ter tako sodelujejo v različnih projektih za varstvo okolja in trajnostni razvoj, predstavljajo zgled dobre prakse. Na podlagi izvedenih intervjujev smo ugotovili, da so projekti nevladnih organizacij večinoma uspešni, čeprav se včasih srečujejo z različnimi težavami, ki otežujejo izvedbo projektov. To so: šibka finančna sposobnost, slab odziv mladih na projekte ali celo šibka organizacija in struktura projekta, prešibek odziv in podpora oblasti. Na samem koncu diplomske naloge smo dodali predloge za možne izboljšave, kot so: v vzgojno-izobraževalnih ustanovah več delati na ozaveščanju otrok, jih vključiti v reševanje okoljskih problemov; predstaviti projekte nevladnih organizacij na fakultetah in na ta način omogočiti mladim sodelovanje v mednarodnih okoljskih projektih; vzpostaviti boljše sodelovanje z lokalnimi oblastmi, izobraževalnimi in verskimi ustanovami; izboljšati promocijo nevladnih projektov na spletu in na družbenih omrežjih, saj je to glavni kanal informiranja za vse generacije.
Ključne besede: odgovornost, mladi, okolje, projekti, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 566; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh