91. Objektivna odgovornost za ravnanje drugihAna Šeme, 2021 Opis: Kadar imamo opravka s krivdno odgovornostjo, ni težko ugotoviti, kdo je odgovoren subjekt. V prvi vrsti je tisti, ki je dejanje storil, storilec. V določenih primerih pa pravo odstopa od splošnega načela o krivdni odgovornosti, zato v takih primerih zakon določa posebej strogo odgovornost. Ta posebej stroga odgovornost se imenuje objektivna odgovornost in je nastala zato, da bi v primerih dejavnosti, ki so same po sebi koristne in dopustne, a kljub skrbnosti predstavljajo veliko tveganje za nastanek škode, v primeru uresničitve tveganja oškodovanec lahko po poenostavljeni poti prišel do odškodnine. Z zakonom naložene odgovornosti se je mogoče razbremeniti le v izjemnih primerih, če oseba dokaže, da je škoda nastala zaradi višje sile, ravnanja oškodovanca ali ravnanja tretjega. Pravni institut objektivne odgovornosti predstavlja izjemo v sistemu nepogodbene odškodninske odgovornosti, zato je bil namen tega dela predstaviti institut odgovornosti za ravnanja drugega, cilj pa ugotoviti, kaj to pomeni tako za oškodovanca kot tudi za nosilca odgovornosti, in še poskusiti opozoriti na področja v zvezi z objektivno odgovornostjo, ki do zdaj še niso bila toliko raziskana. Pri pisanju magistrskega dela so bile uporabljene naslednje metode: deskriptivna (opisna) metoda, metoda zgodovinske razlage, analitična metoda, metoda kompilacije in klasifikacije, sintetična metoda. V pretežnem delu sem raziskovala institut objektivne odgovornosti v različnih razmerjih po Obligacijskem zakoniku.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: objektivna odgovornost, odškodninska odgovornost, odgovornost za ravnanja drugih, odgovornost delodajalca, odgovornost staršev
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1093; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (567,63 KB) |
92. Odgovornost poslancev Državnega zboraŠpela Svetlin, 2021 Opis: Slovenija je mlada država, ki je postala suverena in neodvisna leta 1991. S prehodom v nov politični sistem se je na novo oblikoval parlament kot osrednji zakonodajni in predstavniški organ. Diplomska naloga opredeljuje odgovornost poslancev državnega zbora, kjer je poudarek namenjen sklicevanju na poslansko imuniteto, ki zagotavlja poslancem nemoteno in svobodno delovanje v dobro vseh državljanov. S tem, ko je zagotovljeno nemoteno delo poslancev, je posledično zagotovljeno nemoteno delo predstavniškega telesa. Rdeča nit naloge se vrti okoli vprašanja, ali je bila imuniteta v preteklosti vselej uporabljena upravičeno, ali so tudi zlorabljali sklicevanje nanjo in njeno podeljevanje. Podrobneje je predstavljeno tudi sklicevanje na poslansko imuniteto v posameznih mandatnih obdobjih, pravna ureditev poslanske imunitete in predlogi za spremembo 83. člena ustave. Pomembno novost glede dela poslancev je Etični kodeks poslancev, ki ima zametke že iz leta 1993 in je bil sprejet junija 2020. Besedilo kodeksa temelji na petih načelih. Ta načela so ugled in integriteta, lojalnost, pravičnost in poštenost, odgovornost – tudi okoljska ter dostojnost in spoštljivost. Naloga vključuje primerjalno pravni pristop, s katerim je prikazan način naše ureditve. Za primerjavo je predstavljen način uporabe imunitete v novonastalih evropskih državah. To so Hrvaška, Madžarska, Slovaška, Češka, Poljska in v državah, kjer je parlamentarni sistem že dlje prisoten: Italija, Grčija, Francija, Velika Britanija in Nemčija.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odgovornost, državni zbor, poslanec, mandat, imuniteta, ustava
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 803; Prenosov: 67
Celotno besedilo (641,62 KB) |
93. Skrbništvo za odrasle osebeSandra Zorec Grbič, 2021 Opis: O skrbništvu govorimo, kadar gre za varstvo oseb, ki še niso dopolnile 18 let starosti in za katere starši ne skrbijo ter odraslih oseb, torej oseb, ki so že dopolnile 18 let ter iz določenih razlogov ne morejo skrbeti same zase, prav tako pa ne morejo poskrbeti niti za svoje pravice in koristi. Skrbništvo deluje z namenom, da se poskrbi za te osebe in zavaruje njihove premoženjske in druge pravice in pa same koristi oseb. Ločimo tri oblike skrbništva: skrbništvo nad osebami, ki še niso dopolnile 18 let; nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti in skrbništvo za poseben primer. Torej skrbništvo nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti ali drugače imenovano skrbništvo za odrasle osebe, bo podrobneje opisano v tej diplomski nalogi. CSD dodeli skrbništvo osebi, ki ji je sodišče z odločbo odvzelo poslovno sposobnost. Zakon o nepravdnem postopku določa, da v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki so duševno bolne, duševno zaostale, odvisne od alkohola ali mamil, ali pa na njihovo psihofizično stanje vpliva kaj drugega in te osebe niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče v nepravdnem postopku odloča na podlagi dokazov, ki jih ima, na podlagi zaslišanja prizadete osebe, izvidov in mnenj sodnih izvedencev. Skrbništvo nad posameznikom, ki so mu odvzeli poslovno sposobnost, preneha, če mu sodišče z odločbo le-to vrne. Lahko pa sodišče zaradi izboljšanja stanja osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, izda odločbo, s katero popolni odvzem spremeni v delni odvzem poslovne sposobnosti. Skrbništvo preneha tudi s smrtjo osebe, ki je brez poslovne sposobnosti
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skrbništvo, skrbništvo za odrasle osebe, poslovna sposobnost, skrbnik, odgovornost skrbnika
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1190; Prenosov: 94
Celotno besedilo (520,25 KB) |
94. Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgoveBarbara Krajnc, 2021 Opis: Čas, v katerem živimo, je prinesel veliko sprememb in nekatere od teh sprememb so imele za posledico tudi bistveno poslabšanje premoženjskega stanja prebivalcev, krize, ki so se pojavljale, pa so imele za posledico, da upniki svojih obveznosti zaradi bistvenih sprememb, ki so nastopile po prevzemu obveznosti, niso več mogli izpolnjevati. Neizpolnjevanje obveznosti pa je imelo za posledico nastanek dolgov. Neporavnane obveznosti dolžnikov se odraža tudi v zapuščinskih postopkih. Postavljala se vprašanje zadolženosti ali celo prezadolženosti zapustnika, kar vse vpliva po eni strani na obseg zapuščine, po drugi strani pa na odgovornost dedičev, ki imajo v zapuščinskem postopku različen položaj. Prav situacije, ki nastanejo v zapuščinskih postopkih zaradi uveljavljanja zahtevkov upnikov v pravdnih postopkih, zato ker zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku spornih vprašanj ne more rešiti samo, kar ima za posledico prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo. Ne nazadnje se tudi v izvršilnih postopkih odpira vrsta vprašanj, kar je razlog, da magistrska naloga obravnava odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Odgovornost dedičev za dolgove zapustnika ureja ZD, ki pa ni urejal pravnega položaja enakopravne obravnave upnikov zapustnika v primeru prezadolženosti. Pravni položaj upnikov v primeru prezadolženosti ureja ZFPPIPP, ki je uvedel institut stečaja zapuščine. Magistrska naloga ne obravnava ureditve po ZFPPIPP, odgovarja na vprašanja odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove v delu, kot je to urejeno v ZD v povezavi z OZ in ZIZ, ki ga sodišče v postopkih izterjave dolgov upnikov iz premoženja zapustnika uporablja, hkrati pa odpira tudi vprašanja. Zadolženost zapustnika obravnava sodna praksa v samem zapuščinskem postopku, kjer lahko upniki prijavljajo svoje terjatve, na strani dedičev pa je, da jih priznajo ali ne, kar ne povzroča posebnih dilem. Problemi pa se odpirajo pri odgovoru na vprašanje glede višine vrednosti podedovanega premoženja in odgovornosti dedičev in ne nazadnje tudi odgovornost dedičev do upnika, ki je zahteval izločitev zapustnikovega premoženja iz zapuščine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dedovanje, zapuščina, odgovornost, dediča, dolgovi zapustnika, ločitev zapuščine
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1006; Prenosov: 76
Celotno besedilo (560,89 KB) |
95. |
96. Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnostiDenis Bratušek, 2021 Opis: Ko država opravlja svoje naloge, lahko nastopa v različnih vlogah in razmerjih, kot na primer izvajalka oblasti, delodajalka v delovnih razmerjih ali v vlogi stranke v poslovnih razmerjih ter drugih vlogah pri tem pa, tako za državo kot vse druge pravne osebe in posameznike velja, da so odgovorni za škodo, kadar le-to povzročijo s protipravnim izvajanjem nalog. Ker nas je v diplomskem delu zanimalo, kakšne posledice nosijo subjekti za omenjene kršitve, smo si zastavili raziskovalno vprašanje kakšna je odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti, ter kako bi policija morala ukrepati, da bi ta ugled izboljšala in povečala zaupanje državljanov Republike Slovenije? V prvem delu diplomskega dela smo tako raziskali in opisali institut odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo javni uslužbenci z izvedbo svojih nalog lahko povzročijo ter navedli škodne posledice, ki lahko pri tem nastanejo. Ugotovili smo, da je pravna podlaga odškodninske odgovornosti države za protipravno ravnanje oblasti 26. člen URS, ker pa omenjeni člen Ustave RS zajema samo nekatera načela, ki so v skladu z načeli obligacijskega prava, si za odločanje o nekaterih drugih vprašanjih odškodninske odgovornosti sodišča deloma pomagajo še s posebnimi predpisi, kar je v praksi tudi v drugih evropskih državah, ki smo jih primerjali, razen v Franciji. V drugem delu diplomskega dela smo pregledali in preučili pretekle raziskave in analize javnega mnenja o delu slovenske policije. Ugotovili smo, da se državljani počutijo varne in so z delom policije zadovoljni, saj jo ocenjujejo kot dobro, kljub določenim različnim pogledom in mnenjem. Zavedati se moramo, da se javno mnenje o delu policije in njen ugled v veliki meri ustvarja skozi obseg vrednot in načel, ki jim premorejo slediti in upoštevati policisti pri postopkih in odnosu s strankami, preko medijev, od katerih je odvisno na kakšen način predstavijo policijo in njeno delo širši javnosti ter nenazadnje tudi od policije same, ki si zaupanje in ugled lahko gradi samo s poštenim odnosom do ljudi v vsakdanjem življenju, kar pa je za njeno učinkovito delovanje bistvenega pomena
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odškodninska odgovornost države, škoda, protipravno izvajanje nalog, policija, ugled, pravica oškodovanca
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,19 MB) |
97. Trajnostni razvoj v višješolskem izobraževanju v SlovenijiNika Gracar, 2022 Opis: V diplomskem delu smo raziskovali pojem trajnostnega razvoja, pomen in koncepte, povezane s tem, in kako pomemben je trajnostni razvoj pri vzgoji in izobraževanju v višješolskem izobraževanju.
Raziskovali smo različne primere konceptov, modelov in v empiričnem delu stebre trajnostnega razvoja. Namen diplomskega dela je bil proučiti domačo literaturo, jo teoretično predstaviti in utemeljiti stopnjo trajnostnega razvoja v višjih strokovnih šolah po Sloveniji. Ugotovili smo, da se v Sloveniji dela na trajnostnem razvoju, vendar pa ta trenutno še ni v ospredju. Glavna naloga višjih strokovnih šol je, da pripravijo konkretni ukrepe, ki naj se posredno širijo na zaposlene in študente.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trajnost, višješolsko izobraževanje, trajnostni razvoj, odgovornost, razvoj
Objavljeno: 22.09.2022; Ogledov: 500; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,47 MB) |
98. Vpliv mednarodnega prava na pravice posameznikovNastja Lovrec, 2022 Opis: Sodobno mednarodno pravo se v veliki meri razlikuje od klasičnega. Ne ureja namreč zgolj odnosov med njegovimi izvornimi subjekti, temveč vpliva tudi na položaj posameznikov, ki dobivajo v okviru mednarodne skupnosti vedno večjo vlogo. Najpomembnejši vir mednarodnega prava so mednarodne pogodbe, ki se lahko, kolikor nacionalne ustave to dopuščajo, v notranjih pravnih redih uporabljajo neposredno. Neposredna uporabljivost mednarodnih pogodb je odvisna od pristopa, ki ga je posamezna država povzela glede vključevanja mednarodnih pravnih aktov v domače pravo. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pa še ne pomeni, da so določila vseh mednarodnih pogodb tudi neposredno izvršljiva pred domačimi sodišči pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. V magistrskem delu sem raziskovala problematiko neposredne uporabljivosti mednarodnih aktov, pri čemer sem na primeru naključno izbranih dokumentov (Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Splošne deklaracije človekovih pravic) ocenjevala, kakšen položaj le-ti zasedajo v notranjem pravnem redu Republike Slovenije, ter ugotavljala, ali so neposredno uporabljivi in ali vsebujejo takšne določbe, ki so pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov izvršljive tudi pred domačimi sodišči.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodnopravna subjektiviteta posameznika, odgovornost posameznika na mednarodni ravni, mednarodne pogodbe, Konvencija MOD št. 158, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, neposredna uporabljivost, neposredna izvršljivost
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 615; Prenosov: 92
Celotno besedilo (712,87 KB) |
99. T.i. odgovornost zaščititi (Responsibility to Protect – R2P) – koncept mednarodnega prava in možnost uporabeMaša Rojc, 2022 Opis: V diplomski nalogi se bom ukvarjala z obravnavo instituta odgovornost zaščititi in njegovo uporabo v mednarodnem prostoru. V mednarodnem prostoru se med državami pogosto pojavljajo nesoglasja, ki pa jih je v želji, da bi na svetu ohranili mir, nujno preprečiti. Ravno zaradi želje po svetovnem miru in varnosti se je oblikoval mehanizem odgovornosti zaščititi. Institut odgovornost zaščititi je norma mednarodnega prava, katere namen je zaščita prebivalstva pred genocidom, hudodelstvom zoper človečnost, vojnim hudodelstvom in etničnim čiščenjem. Odgovornost zaščititi se nanaša na obveznost držav in mednarodne skupnosti in je sestavljena iz treh stebrov odgovornosti. V prvi vrsti ima to obveznosti država, pri tem pa je obveznost mednarodne skupnosti pomoč državi za izpolnjevanje svoje obveznosti. Ker pa vselej države niso zmožne same preprečiti in zaustaviti grozodejstev, preide v takšnih situacijah odgovornost neposredno na mednarodno skupnost, ki je dolžna z uporabo različnih sredstev zaščititi prebivalstvo. Mednarodna
skupnost ima pri izpolnjevanju svoje obveznosti na voljo različna sredstva, ki so lahko miroljubna ali prisilna. Najbolj pomembna pri preprečevanju grozodejstev so preventivna sredstva, ki jih zajemata prvi in drugi steber odgovornosti, kjer je odgovornost na državi, mednarodna skupnost pa je zavezana k pomoči. Bistvo prevencije je v tem, da če se na pokazatelje pravočasno odzovemo, je grozodejstva možno preprečiti, še preden se sploh začnejo. Miroljubna sredstva ne morejo vselej preprečiti grozodejstev, zato v takih situacijah pridejo na vrsto prisilni ukrepi, ki zajemajo neoborožene sankcije in v izrednih primerih uporabo sile.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: koncept odgovornost zaščititi, humanitarna intervencija, grozodejstva, preprečevanje, mednarodna skupnost, človekove pravice, suverenost, odgovornost držav
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 204
Celotno besedilo (470,37 KB) |
100. Pravni vidiki obveznega cepljenja otrok s posebnimi potrebamiAna Staniša, 2022 Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut obveznega cepljenja, ki je predpisan v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB). Skladno z ZNB je v Sloveniji uzakonjeno obvezno cepljenje otrok proti devetim različnim nalezljivim boleznim. Obvezna so tudi nekatera cepljenja, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi. To pomeni, da je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim obvezno za osebe, ki potujejo v države, v katerih so prisotne določene nalezljive bolezni. Poleg potovanj v določene države se obveznost cepljenja nanaša na nekatere vrste poklicev, ki so izpostavljeni okužbam z nalezljivimi boleznimi. Obveznost cepljenja je mogoče trajno opustiti le iz zdravstvenih razlogov. Predlog za opustitev cepljenja lahko po 22.a členu ZNB podajo zdravnik ali starši oziroma skrbniki, mnenje o njem izda Komisija za cepljenje, odloči minister, pristojen za zdravje, z odločbo v upravnem postopku. Za večino otrok s posebnimi potrebami ni cepiva, za katerega bi bila priporočena opustitev cepljenja, vendar obstajajo instance, ko bi cepivo lahko bilo kontraindicirano, če bi otrok s posebnimi potrebami bil na zdravilu, ki bi spremenilo njegov imunski sistem, tako na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi cepljenja oziroma o cepljenju. Dvom v strokovnost, dvom v zagovarjanje cepljenja, zaskrbljenost, prestrašenost, zmedenost vplivajo na odločitev staršev za odklanjanje cepljenja, zato je tu pomembna pojasnilna dolžnost zdravnika, ki prejemnika cepiva oziroma starše ali skrbnike otroka, ki ga bo cepil, seznani z informacijami o nalezljivih boleznih, poteku cepljenja, možnih neželenih učinkih po cepljenju ter tudi ukrepanju v primeru nezaželenega učinka. Prejemniku cepiva oziroma staršem ali skrbnikom morajo biti podane informacije o cepljenju na razumljiv način ter izročene dodatne informacije o bolezni in cepljenju v pisni obliki. Otrok, ki ni cepljen v skladu s programom cepljenja, ni dovoljeno vključiti v javni vrtec, javno sofinanciran zasebni vrtec, programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Dejansko taka ureditev predstavlja obvezo do cepljenja, čeprav kot takšna ni določena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obvezno cepljenje, otroci s posebnimi potrebami, program cepljenja, odškodninska odgovornost, neželeni učinki cepljenja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 632; Prenosov: 91
Celotno besedilo (4,42 MB) |
