1. Ureditev pravnega stanja nelegalnega objekta : magistrsko deloAndraž Medvešek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu, ki temelji na teoretičnem raziskovanju, smo obravnavali načine ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov po trenutno veljavni gradbeni zakonodaji. Namen raziskovanja področja ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov je vsebinska proučitev zakonskih določil Gradbenega zakona, s katerimi je zakonodajalec določil pogoje za ureditev pravnega stanja nedovoljenih objektov, s težiščem poglobljenega raziskovanja na postopkih legalizacije nelegalnega objekta s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Poglavitni cilj raziskovanja magistrskega dela je podaja obsežnejše razlage vsebinske ureditve zakonskih določb postopkov legalizacije nelegalnih objektov s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ki bodo v pomoč širšemu krogu uporabnikov. Pomemben cilj raziskovanja je tudi analiza zakonske določbe, ki ureja postopek legalizacije nelegalnega objekta, s pridobitvijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja z vidika skladnosti določbe z Ustavo Republike Slovenije. Predstavili smo vrste nedovoljenih objektov in umestili nelegalne objekte v širši pojem nedovoljenih objektov ter opredelili tipe nelegalnih objektov, katerih ureditev pravnega stanja je lahko predmet obravnavanih postopkov. V nadaljevanju smo predstavili vse postopke ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov po veljavni gradbeni zakonodaji ter predstavili načine in primere uporabe le teh v praksi. V osrednjem delu raziskovanja smo podrobneje obravnavali določbe postopkov legalizacije nelegalnih objektov s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Na osnovi predhodno zbrane strokovne literature, sodne prakse in pojasnil ter usmeritev resornih ministrstev smo za posamezne zakonske določbe podali pojasnila. Postopek legalizacije nelegalnega objekta s pridobitvijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja pa smo analizirali z vidika ustavnosti in zakonitosti določbe. V zaključnem delu smo podali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja magistrskega dela in izpostavili učinkovit inšpekcijski nadzor nad gradnjo kot nujen ukrep preprečevanja nadaljnjih nelegalnih gradenj. Ključne besede: nedovoljena gradnja, nelegalna gradnja, Gradbeni zakon, legalizacija, odločba o legalizaciji, dovoljenje za objekt daljšega obstoja Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 359; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,81 MB) |
2. (Ne)zagotavljanje primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalca : magistrsko deloMetka Brožič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo o (ne)zagotavljanju primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalca. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih je temeljna obveznost delodajalca tudi zagotavljanje dela, zagotavljanje plačila za delo, zagotovitev varnih in zdravih delovnih razmer ter spoštovanje delavčeve zasebnosti, osebnosti, dostojanstva in osebnih podatkov. Razmerje z delodajalcem praviloma predstavlja dalj časa trajajoče pogodbeno razmerje. V času njegovega trajanja lahko pride do sprememb na strani delavca ali na strani delodajalca, zaradi katerih so potrebne spremembe v pogodbi o zaposlitvi. Skleniti je treba novo pogodbo o zaposlitvi. Ena izmed sprememb na strani delavca je lahko tudi ta, da delavec iz takšnega ali drugačnega razloga pridobi status invalida z določenimi omejitvami. Delodajalec mora zagotavljati primerno delovno mesto, tudi v primeru, če delavec pridobi odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), s katero posameznik pridobi status invalida in s tem določene omejitve pri delu. Delodajalec pa ne more vedno zagotavljati primernega delovnega mesta invalidom, zato se v praksi velikokrat zgodi, da ko invalidska komisija izda odločbo o invalidnosti, ki vsebuje omejitve invalida, delodajalec ugotovi, da nima več ustreznega delovnega mesta za tega zaposlenega. V magistrskem delu obravnavamo in prikažemo postopek v primeru, ko delodajalec ne zagotavlja primernega delovnega mesta invalidu. Predmet proučevanja je širši, saj pristopimo k širšemu pojmu, predstavimo in proučimo teoretična izhodišča in se nato osredotočimo na posamezni primer. Proučili smo postopek v primeru, ko delodajalec ne more zagotavljati primernega delovnega mesta invalidu po izdani odločbi invalidske komisije. Z deskriptivno metodo smo podrobno obravnavali posamezne akte na mednarodni ravni in v Sloveniji. S pomočjo študije primera pa smo obravnavali postopek. Ključne besede: invalidnost, nezagotavljanje primernega delovnega mesta, delodajalec, odločba invalidske komisije, postopek, pogodba o zaposlitvi Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 1179; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,12 MB) |
3. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja : magistrsko deloAriana Šuc, 2022, magistrsko delo Ključne besede: Zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, sredstva pravičnega zadoščenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije, odločba v zadevi Lukenda proti Sloveniji, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/05 Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 1826; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,03 MB) |
4. Pobuda za oceno ustavnosti na primeru financiranja zasebnega osnovnošolskega izobraževanja : diplomsko deloAna Bakše, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je posvečena ustavnemu sodišču in pobudi za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče je neodvisen in avtonomen državni organ, ki izvršuje ustavnosodno presojo. Je najvišji organ sodne oblasti na nacionalni ravni. Njegove odločbe so zavezujoče. Kot primer pobude sta izbrani dve odločbi ustavnega sodišča, ki se nanašata na financiranje osnovnošolskega izobraževanja v zasebnih šolah. V prvi odločbi ustavno sodišče presojalo neskladje 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja z drugim odstavkom 57. člena ustave. Ustava terja od države, da se osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev. Zagovarja stališče, da je osnovnošolska izobrazba javna korist. Zakonska ureditev pa zasebnim šolam za izvajanje obveznega akreditiranega javnega programa zagotavlja 85- odstotno sofinanciranje. Predhodna odločba ustavnega sodišča, ki se je nanašala na vse tipe in stopnje izobraževanja, določila, da je v zakonodajalčevem polju proste presoje, v kolikšnem deležu bo sofinanciral zasebne šole. Ustavno sodišče je v presoji ugotovilo protiustavnost, zato je izdalo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu naložilo, da neskladje odpravi v roku enega leta. Nekaj let po odločitvi je ustavno sodišče ponovno pred podobno dilemo, le da se tokratna presoja nanaša na jutranje varstvo, dopolnilni pouk ter popoldansko bivanje. Ob enem pa pobudniki opomnijo ustavno sodišče na neizvršitev odločbe. Sodniki odločijo, da zadeva ni v neskladju z ustavo, saj da je jutranje varstvo, dopolnilni pouk ter popoldansko bivanje del razširjenega programa in ne obveznega. Ob enem pa ustavo sodišče okara zakonodajalca za neodzivnost, vendar se ne odloči za določitev načina izvršitve Ključne besede: ustava, ustavno sodišče, pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti, odločba ustavnega sodišča, osnovnošolsko izobraževanje Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 2011; Prenosov: 103
Celotno besedilo (459,28 KB) |
5. Posebni upravni postopek na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev : magistrsko deloŠpela Zdešar Kadunc, 2020, magistrsko delo Opis: Ustava RS v 50. členu določa pravico do socialne varnosti, ki je potrebna pri reševanju socialne stiske posameznika. Temeljna zakona na tem področju sta Zakon o socialno varstvenih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Centri za socialno delo odločajo o pravicah iz javnih sredstev na podlagi javnega pooblastila. Upravni postopek se vodi, glede obravnavanih pravic iz javnih sredstev, na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejata pravila celega postopka. V prvem delu naloge je predstavljen sistem socialne varnosti, zakonodaja s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter upravni postopek. Predstavljen je nosilec in izvajalec, pri katerem se pravice uveljavljajo. V drugem delu so obravnavane vrste in pridobitev pravic. Podrobneje so predstavljene izbrane pravice, in sicer: otroški dodatek, znižano plačilo vrtca in subvencija malice za učence in dijake, s poudarkom na lastnem primeru. Rdeča nit naloge je podrobna proučitev posebnega upravnega postopka. Pri informativnih izračunih oziroma odločbah je potrebno zakonodajo in postopek dobro poznati, da posameznik lahko preveri pravilnost odločbe oziroma prejetega informativnega izračuna. Z analizo lastnega primera, spletne ankete ter analize splošnih in posebnih postopkovnih določb so izpostavljene nepravilnosti v odločbah, ki se v praksi pojavljajo zaradi napak, tako informacijskega sistema kot tudi pristojnih uradnih oseb za odločanje. V zaključku dela so podani predlogi za izboljšavo sistema in njegovo večjo učinkovitost. Z nalogo želim opozoriti tudi, da smo državljani zaradi neupoštevanja določenih prihodkov v skladu z različnimi pravilniki občin v neenakem položaju ter posledično prejemniki različne višine pravice. Ključne besede: socialno varstvo, upravni postopek, uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, enostarševska družina, kot posledica ločitve, odločba Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 2970; Prenosov: 107
Celotno besedilo (12,70 MB) |
6. Pravice oseb s posebnimi potrebami v celo življenjskem obdobju : magistrsko deloGrega Ratko, 2021, magistrsko delo Opis: Z magistrskim delom predstavljamo, kdo so osebe s posebnimi potrebami in njihove značilnosti. V nadaljevanju predstavimo pomembnejše stroke (pravno, zdravstveno in pedagoško), ki odigrajo poglavitno vlogo pri urejanju pravic oseb s posebnimi potrebami. Delo opisuje pravice, ki se dotikajo oseb s posebnimi potrebami v vsakem življenjskem obdobju, in predstavlja, kako so pravice urejene s predpisi in v sami praksi. Podrobneje se osredotočamo na kršitve, ki se dogajajo glede pravic in pomanjkljivosti v pravnih predpisih. Na področju določenih pravic primerjamo, kako so urejene pravice v Sloveniji in v tujih pravnih virih. Namen tega je, da bralec pridobi širšo sliko tega področja in primerjave Slovenije z drugimi državami. Prav tako opišemo pomembnejše Evropske institucije, ki vplivajo na sprejetje ali zaščito pravic in pomembnejše mednarodne ali evropske akte, ki vplivajo na to področje. V zaključnem delu jedra se osredotočimo na lastno raziskavo in predstavimo ugotovitve raziskave. Na podlagi ugotovitev in predstavitev podajamo možne rešitve, ki se dotikajo problematike pri uresničevanju pravic oseb s posebnimi potrebami. V zaključnem delu pridemo do lastnih ugotovitev in sklepanj, če Slovenija zagotavlja in izvršuje pravice. Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, pravice, kršitve, odločba o usmeritvi, socialno ekonomski status invalidne osebe Objavljeno v ReVIS: 04.02.2022; Ogledov: 3418; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,80 MB) |
7. |
8. Vloga upravnega organa pri pripravi prostorskega akta : magistrsko deloMarjana Sitar Malič, 2010, magistrsko delo Ključne besede: prostorski akt, odločba, skladnost, gradnja, objekt, gradbeno dovoljenje, pravna varnost, pravni subjekti, država, upravna enota, lokalna samouprava, občina, prostor, projektna dokumentacija, načrtovanje, postopek, magisteriji Objavljeno v ReVIS: 29.08.2018; Ogledov: 3747; Prenosov: 121
Celotno besedilo (838,25 KB) |
9. |
10. Pristojnosti ustavnega sodišča : magistrsko deloJanez Dagarin, magistrsko delo Ključne besede: ustavno sodišče, Zakon o ustavnem sodišču, ustavnost, zakonitost, ustavna pritožba, zahteva, Ustava RS, pristojnost, presoja, odločba, tehnike odločanja, pobuda Objavljeno v ReVIS: 27.07.2018; Ogledov: 4506; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1014,07 KB) |